Združenje Katalonski inženirji brez meja je trdno odločeno, da spremeni dojemanje ljudi, ki se soočajo z energetsko revščino, kot brezmočnih žrtev. V ta namen je začelo organizirati srečanja, da bi dalo besedo ljudem, ki imajo slab dostop do energije ali vode, ali tistim, ki težko plačujejo račune. Mònica Guiteras iz združenja je pojasnila, da so srečanja za te ljudi varen in dostopen kraj in so jim pokazala, da niso žrtve, temveč protagonisti in akterji sprememb pri energetskem prehodu.

EESO info: Kaj vas je spodbudilo, da ste začeli z vašim projektom oziroma pobudo?

Mònica Guiteras Blaya: Posledice energetske revščine so se doslej obravnavale z vidika blaginje, zaradi česar so prizadeti pogosto veljali za žrtve ali pa so bili okrivljeni „slabe“ potrošnje. Za nas je bilo jasno, da je nujen bolj horizontalen pristop in da je treba družinam, ki se soočajo z energetsko revščino, dati več odgovornosti tako, da se jih obravnava kot protagoniste in akterje sprememb v sedanjem energetskem prehodu.

Kako je bil vaš projekt sprejet? Ali ste od ljudi, ki ste jim pomagali, prejeli kakšen odziv? (Če da, lahko navedete kakšen primer?)

Udeleženci menijo, da je ta pobuda zelo nujna, saj se pogosto čutijo brezmočne v odnosu do velikih podjetij za oskrbo ali pa se jim zdi, da imajo uprave zelo birokratski pristop. Srečanja na temo energetske revščine so za prizadete varen in dostopen kraj, kjer se nikogar ne obsoja in nihče ne več od drugih. So kraj za krepitev razumevanja izkušenj vseh ljudi, da bi lahko živeli bolje, imeli na voljo več informacij in hkrati aktivno sodelovali v družbi.

Kako boste ta posebna sredstva uporabili za dodatno pomoč skupnosti? Ali že načrtujete nove projekte?

Nagrada, ki smo jo prejeli, nam bo v veliko pomoč in bo povečala ozaveščenost o projektu. Še vedno ne moremo doseči veliko ljudi, ki živijo na obrobju – tistih, ki se sploh ne zavedajo, da tovrstna srečanja obstajajo. Poleg tega nam bo pomagala, da bomo prizadete kontaktirali na inovativne in smiselne načine. Tega smo se morali lotiti med pandemijo, ko smo uvedli srečanja, ki so deloma potekala osebno in deloma na daljavo. Eden glavnih ciljev, ki smo si jih zastavili ob tem priznanju in finančni nagradi, je delo na področju inovacij, razširjanja in komuniciranja, da bi združili vse bolj različne ljudi.

Kakšen nasvet bi dali drugim organizacijam, da bi pri tovrstnih dejavnostih in programih dosegle rezultate?

Za nas so se kot ključni izkazali tesni stiki z lokalnimi organizacijami, zunaj običajnih sektorjev, v katerih delujejo naše organizacije. Smo okoljska nevladna organizacija in vzpostavili smo velika lokalna partnerstva za ta projekt, vključno z gibanji za dostojna stanovanja in sosedskimi združenji.

Kako optimistični ste glede možnosti, da EU uresniči cilje zelenega dogovora?

Pri uresničevanju teh ciljev mora biti v središču socialna pravičnost, saj bo prehod, ki je pred nami, le tako pravičen in hkrati tudi okolju prijazen. Kot družba si moramo močno prizadevati za to, da bi vplivali na vlade in uprave na različnih ravneh ter dosegli cilje ob socialnem jamstvu ter z udeležbo in opolnomočenjem državljanov.