European Economic
and Social Committee
Napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja v Evropi se upočasnjuje, hkrati pa je treba nujno ukrepati v zvezi s prehranskimi sistemi
Napredek Evrope pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja se je znatno upočasnil, kar vzbuja pomisleke glede doseganja ciljev za leto 2030. Poročilo o trajnostnem razvoju v Evropi za leto 2025, ki ga je objavila mreža ZN za rešitve trajnostnega razvoja (SDSN), kaže, da je bil napredek pri ciljih trajnostnega razvoja v obdobju 2020–2023 manj kot polovica hitrosti, zabeležene v prejšnjem obdobju.
Med letoma 2016 in 2019 se je napredek povečal za 1,9 točke, vendar se je v naslednjih letih zmanjšal na le 0,8 točke. Upočasnitev je posledica vse večjih okoljskih, socialnih in geopolitičnih izzivov. Cilj trajnostnega razvoja 2 (odprava lakote) ostaja velik problem, saj so povsod v Evropi še vedno prisotne težave s prehransko varnostjo in trajnostnostjo.
V posebni študiji za Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je bila poudarjena potreba po spremembah prehrane v podporo trajnostnemu kmetijstvu in javnemu zdravju.
Z novim vodstvom EU strokovnjaki pozivajo k močnejšim politikam in naložbam, da bi pospešili napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Globalno sodelovanje in financiranje sta pri tem ključnega pomena in četrta mednarodna konferenca o financiranju za razvoj junija 2025 v Španiji bo osredotočena na povečanje finančne podpore za vzdržnost.
Guillaume Lafortune, podpredsednik SDSN in glavni avtor poročila, opozarja, da vse večje geopolitične napetosti otežujejo prizadevanja za trajnostnost, vendar ostaja optimističen.
„Svet je vse bolj nevaren, nestabilen in negotov,“ je dejal. „Hkrati pa si ljudje, zlasti mladi, želijo trajnostni razvoj. Glede na velikost svetovnega gospodarstva in razpoložljive tehnologije ima svet potencial, da v celoti uresniči trajnostni razvoj.“
„Trajnostni prehranski sistemi so ključno gonilo za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja. Da bi pospešili ukrepanje, potrebujemo ambicioznejše mehanizme za zaščito preživetja kmetov, malih proizvajalcev hrane in drugih deležnikov v verigi preskrbe s hrano. Vendar se moramo boriti tudi proti nepošteni porazdelitvi in zagotoviti pravičen prehod,“ je dejal Peter Schmidt, predsednik strokovne skupine EESO za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje (NAT), hkrati pa pozval k večji udeležbi civilne družbe.
Ostalo je samo še pet let in pred EU je kritična odločitev: odločno ukrepati ali pa ne izpolniti svojih zavez za trajnostno in pravično prihodnost. (ks)