Naše prednostne naloge

Drage bralke in bralci!

Tudi po skoraj desetih mesecih od začetka ruskega napada na Ukrajino so ukrajinska mesta še naprej vsak dan obstreljevana. Nedavni dogodki, med njimi incident na ozemlju EU, ki je zahteval človeška življenja, so nas znova opozorili na nenehne varnostne grožnje in posledice vojne. Ob vsem tem je jasno, kakšne bi morale biti naše skupne prednostne naloge v EU v prihodnjih mesecih.

Prva prednostna naloga je stalna podpora Ukrajini in njenim prebivalcem, ki se soočajo s skrajnimi razmerami. Zaradi škode na vodnem omrežju in izpadov električne energije milijoni ljudi po vsej državi nimajo več ustreznega dostopa do varne vode, električne energije in ogrevanja. Potrebni sta nadaljnja podpore in solidarnost EU.

Kot drugo nalogo je treba omeniti varnost EU in demokratične vrednote. Pomirjena sem ob napovedi Švedske, da bosta varnost državljanov EU in zaščita njenih temeljnih vrednot dve od ključnih vprašanj, ki bosta oblikovali politično usmeritev naslednjega predsedstva Sveta Evropske unije. Pri naši podpori Ukrajini ne smemo dopustiti ogrožanja naše varnosti ali naših vrednot. Evropska enotnost je bistvenega pomena.

Druge prednostne naloge vključujejo obvladovanje doslej največje energetske krize in pospešitev zelenega prehoda. Zaradi slabih gospodarskih obetov za Evropo, saj naj bi inflacija v EU ob koncu leta znašala 9,3 %, moramo jasno določiti prave prednostne naloge, namesto da bi delovali kot običajno. Zagotavljanje okrevanja ter podpiranje podjetij in ljudi, ki se soočajo z visoko inflacijo in cenami energije, je ključnega pomena za naša gospodarstva in družbe, pa tudi za našo demokracijo.

Prav tako ne smemo pozabiti na potrebo po krepitvi konkurenčnosti EU za delovna mesta prihodnosti. Ker imajo podjetja EU težave pri iskanju ustrezno usposobljenih delavcev, številni mladi pa ne morejo najti zaposlitve, je skrajni čas, da začnemo odpravljati neravnovesje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih. Pri vprašanju konkurenčnosti na svetovnih trgih si ne moremo privoščiti, da bi zapravili človeški kapital EU.

Še ena naloga v svetovnem merilu je boj proti podnebnim spremembam. EESO je bil pri pripravi svojih mnenj in dogodkih, ki jih je gostil, zelo jasen, da bi moral evropski zeleni dogovor postati tudi socialni dogovor. Na žalost je socialna razsežnost še vedno premalo razvita. Socialni dialog bi moral biti obvezen del politik, oblikovanih za doseganje ciljev podnebne politike do leta 2050.

Želim poudariti tudi pomen krepitve participativne demokracije v Evropi. Glede na vse prihodnje izzive menim, da bomo uspešni le, če bomo evropske državljane samodejno vključili v te dejavnosti. Upoštevati je treba spoznanja in priporočila s Konference o prihodnosti Evrope. EESO je pripravljen igrati osrednjo vlogo kot vozlišče za udeležbo državljanov v Evropi v prihodnje.

Nenazadnje pa se želim ob koncu leta 2022, ki je leto mladih, ponovno zahvaliti vsej generaciji Z in milenijcem za njihovo zavzemanje za vrednote EU in njihova stalna prizadevanja pri sprejemanju ukrepov za izgradnjo boljšega, vključujočega in trajnostnega sveta. To je naša skupna odgovornost.

Christa Schweng
predsednica EESO