Skoraj polovica od več kot treh milijonov pripravnikov v EU ne prejme nadomestila, skoraj tretjina pa nima dostopa do socialne zaščite.

EESO je julija organiziral razpravo na visoki ravni o izboljšanju zakonodaje EU o pripravništvih na podlagi pozivov civilne družbe in mladinskih organizacij k prenehanju razširjene prakse, da pripravniki delajo brezplačno in nimajo dostopa do socialne zaščite ali drugih delavskih in socialnih pravic.

EESO je na plenarnem zasedanju v razpravi s komisarjem za delovna mesta in socialne pravice Nicolasom Schmitom pozdravil najnovejša predloga Komisije za izboljšanje pripravništev v Evropi – direktivo o pripravništvih in okrepljeni okvir za kakovost pripravništev.

Vendar pa je sozakonodajalca pozval, naj predloge še okrepita, da bi preprečili zlorabljanje pripravništev kot vira poceni delovne sile ali za nadomeščanje začetnih zaposlitev. Poudaril je pomen pravičnega nadomestila za pripravnike in kritja njihovih življenjskih stroškov med pripravništvom.

Predsednik EESO Oliver Röpke je dejal: „Pripravništva so ključno orodje, ki mladim omogoča pridobivanje delovnih izkušenj iz prve roke. Poskrbeti moramo, da zaradi finančnih omejitev nobenemu mlademu ne kratimo te možnosti. Zato je treba pripravništva pravično nagraditi. Boriti se morami proti izkoriščanju pripravništev v Evropi, zato se Komisiji zahvaljujem za predloge za dosego tega cilja.“

Komisar Schmit je dejal: „Usposabljanje je lahko odličen način, da mladi pridobijo začetne delovne izkušnje, nova znanja in spretnosti ter vzpostavijo svojo mrežo. Vendar morajo biti pripravništva kakovostna. To pomeni, da morajo imeti jasen učni cilj, pripravniki morajo biti plačani ter deležni mentorstva in usmerjanja, da se jim pomaga pri prehodu v svet dela.“

EESO je v mnenju o direktivi o pripravništvih in okrepljenem okviru za kakovost pripravništev poudaril ključno vlogo pristojnih organov v boju proti kot pripravništvo prikritim rednim delovnim razmerjem. V skladu z obstoječimi nacionalnimi praksami imajo socialni partnerji lahko ključno vlogo pri teh prizadevanjih.

„Izboljšanje okvira za kakovost pripravništev po vsej Evropi, zlasti v smislu izboljšanja vsebine učenja in usposabljanja ter boja proti zlorabam in neustreznim uporabam pripravništev, je bistvenega pomena. Komisijo pozivamo, naj za uresničitev teh ciljev predloga še izboljša,“ je dejala poročevalka za mnenje Nicoletta Merlo. (ll)

EESO je zgodaj opozoril na učinke prihodnje širitve EU na kmetijstvo. Naslednja širitev bo potekala v času velikih svetovnih izzivov, geopolitičnih in podnebnih sprememb ter prehodov na področju energetske in okoljske politike. EESO ob pridruževanju novih članic poudarja pomen temeljite priprave in spoštovanja vrednot EU. 

EESO je na julijskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje, v katerem je poudaril zapletenost širitvenega procesa in potrebo po pripravljenosti, trajnostnosti, pa tudi uravnoteženi podpori kmetijskim sektorjem tako držav članic kot držav kandidatk. Cilj širitve je okrepiti strateško avtonomijo EU in zmanjšati vpliv kmetijstva na okolje. Vendar so pretekle širitve prinesle mešane rezultate, pogosto v korist večjih kmetijskih podjetij kot manjših podeželskih kmetij. 

Na to je opozoril poročevalec za mnenje Stoyan Tchoukanov, ki je ugotovil, da so bile pretekle širitve na splošno uspešne, podeželskim območjem in malim kmetom pa niso koristile. Poudaril je, da je v izogib motnjam potrebno skrbno upravljanje kmetijskega sistema. 

EESO se zavzema za celovito zbiranje podatkov in spremljanje kmetijskih reform, da bi obravnavali morebitne napačne informacije in omogočili nemoteno vključevanje. Države kandidatke se bodo morale prilagoditi razvijajoči se skupni kmetijski politiki (SKP), ki zdaj poudarja ekosistemske storitve pred tradicionalnimi podporami. Po pričakovanjih bo širitev znatno povečala kmetijsko območje EU, zlasti s pristopom Ukrajine, ki bi ga sama razširila za četrtino. 

EESO priporoča pristop postopnega vključevanja z namenskimi proračuni za podporo najbolj prizadetim kmetijskim podsektorjem, zlasti MSP. Prihodnje reforme SKP bi se morale osredotočiti na trajnostnost, subvencije na hektar pa bi bilo treba nadomestiti s spodbudami v prid okoljskih in družbenih koristi. 

EESO na splošno poziva k previdnemu in dobro podprtemu procesu širitve, da bi imele koristi vse države članice in da bi ob vse večjih geopolitičnih napetostih kmetijske prakse EU ostale trajnostne in pravične.

EESO je kritiziral sedanji načrt Evropske komisije za napredne materiale zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, merljivih ciljev in kazalnikov trajnostnosti. V svojem mnenju o sporočilu Komisije na to temo se zavzema za celovito strategijo, s katero bi EU postala vodilna v svetu v tem bistvenem sektorju. 

„Napredni materiali so ključni za industrijo, gospodarsko rast in trajnostnost v EU. V vseh proizvodnih procesih potrebujemo kazalnike trajnostnosti, zagotoviti pa moramo tudi ustrezna znanja in spretnosti ter kvalificirano delovno silo,“ je dejal poročevalec za mnenje Anastasis Yiapanis. 

Odbor opozarja, da načrt Komisije ni dovolj ambiciozen in ne vsebuje konkretnih ciljev, potrebnih za zagotovitev vodilnega položaja EU v tej industriji. Soporočevalec Gerardo Luis Arroyo Herranz je poudaril, da ni merljivih ciljev, rokov in ključnih kazalnikov uspešnosti. EESO poziva k drznemu in strateškemu pristopu za krepitev zmogljivosti EU na področju naprednih materialov in predlaga, da se med strateška področja doda tudi zdravstveno varstvo zaradi njegovega znatnega vpliva na industrijo. 

Osrednje priporočilo je prehod na krožno gospodarstvo, da bi zmanjšali odvisnost od surovin. Za to je potrebno okrepljeno sodelovanje med industrijo, akademskimi krogi in oblikovalci politik, znatne naložbe v raziskave in razvoj ter razvoj znanj in spretnosti. „Brez ustrezno usposobljenih ljudi je lahko vsak ukrep neuspešen. EU mora izvajati programe izpopolnjevanja in preusposabljanja ter pobude za poklicno izobraževanje,“ je še dejal g. Arroyo Herranz. 

EESO meni, da predlaganih 250 milijonov EUR za napredne materiale v okviru programa Obzorje Evropa ne zadostuje, zato poziva k večjemu financiranju, davčnim spodbudam in poenostavljenim birokratskim postopkom za spodbujanje naložb in inovacij. Skrb vzbuja tudi zagotavljanje stabilne oskrbe s kritičnimi surovinami. 

EESO se zavzema za okrepitev domačih zmogljivosti EU in diverzifikacijo virov, vključno s partnerstvi z Južno Korejo in Združenimi državami Amerike ter dolgoročnimi pogodbami z manjšimi državami za ublažitev motenj v oskrbi. (gb)

Evropske volitve so pokazale, da še vedno obstaja večina, ki je za Evropo, hkrati pa tudi to, da volivci po vsej EU zahtevajo nujne politične in zakonodajne odgovore na izzive, ki so bili izpostavljeni med volilno kampanjo. V nasprotnem primeru lahko proevropska večina izgubi podporo, saj državljani vse bolj obračajo hrbet tradicionalnim političnim silam. 

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na julijskem plenarnem zasedanju gostil razpravo o stanju demokracije v Evropi, ki so se je udeležili predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predstavniki političnih skupin novoizvoljenega Evropskega parlamenta. 

Predsednik EESO Oliver Röpke je dejal, da so bile junijske evropske volitve opozorilo in da je naša dolžnost, da po teh volilnih rezultatih razmislimo o današnjem stanju demokracije. „Združeni smo v prepričanju, da je Evropska unija edini odgovor v zvezi s tem in zagotavlja obliko demokracije, ki vidno izboljšuje življenje po vsej Evropi,“ je povedal. 

Da bi utrdili podporo demokraciji v Evropi, mora EU dokazati, da je politika še vedno najboljše sredstvo za pozitivne spremembe v družbi in skupnosti, je poudarila predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. „Delodajalci, delavci in civilna družba so bistveni za izgradnjo Evrope – v evropskih krajih, mestih in regijah. Tu se namreč Evropa začne in demokracija izvaja.“

V razpravi s predstavniki političnih skupin je Željana Zovko, podpredsednica Evropske ljudske stranke (EPP), največje skupine v Evropskem parlamentu, dejala, da njena skupina pričakuje nadaljevanje politik, ki so se začele v prejšnjem mandatu. Ana Catarina Mendes, podpredsednica skupine socialistov in demokratov (S&D), je dejala, da se je treba nujno osredotočiti na izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in boj proti revščini. Podpredsednik skupine Renew Europe Dan Barna je novo Evropsko komisijo pozval, naj učinkoviteje brani pravno državo z uporabo obstoječih orodij. Kira-Marie Peter-Hansen, podpredsednica skupine Zeleni/ESZ, je poudarila, da mora zeleni dogovor ostati ključna politika EU. Martin Schirdewan, sopredsednik skupine levice, je napovedal, da bodo novo Komisijo pozvali, naj obravnava krizo, ki jo povzročajo visoki stanovanjski stroški. (mt)