EESO je zgodaj opozoril na učinke prihodnje širitve EU na kmetijstvo. Naslednja širitev bo potekala v času velikih svetovnih izzivov, geopolitičnih in podnebnih sprememb ter prehodov na področju energetske in okoljske politike. EESO ob pridruževanju novih članic poudarja pomen temeljite priprave in spoštovanja vrednot EU. 

EESO je na julijskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje, v katerem je poudaril zapletenost širitvenega procesa in potrebo po pripravljenosti, trajnostnosti, pa tudi uravnoteženi podpori kmetijskim sektorjem tako držav članic kot držav kandidatk. Cilj širitve je okrepiti strateško avtonomijo EU in zmanjšati vpliv kmetijstva na okolje. Vendar so pretekle širitve prinesle mešane rezultate, pogosto v korist večjih kmetijskih podjetij kot manjših podeželskih kmetij. 

Na to je opozoril poročevalec za mnenje Stoyan Tchoukanov, ki je ugotovil, da so bile pretekle širitve na splošno uspešne, podeželskim območjem in malim kmetom pa niso koristile. Poudaril je, da je v izogib motnjam potrebno skrbno upravljanje kmetijskega sistema. 

EESO se zavzema za celovito zbiranje podatkov in spremljanje kmetijskih reform, da bi obravnavali morebitne napačne informacije in omogočili nemoteno vključevanje. Države kandidatke se bodo morale prilagoditi razvijajoči se skupni kmetijski politiki (SKP), ki zdaj poudarja ekosistemske storitve pred tradicionalnimi podporami. Po pričakovanjih bo širitev znatno povečala kmetijsko območje EU, zlasti s pristopom Ukrajine, ki bi ga sama razširila za četrtino. 

EESO priporoča pristop postopnega vključevanja z namenskimi proračuni za podporo najbolj prizadetim kmetijskim podsektorjem, zlasti MSP. Prihodnje reforme SKP bi se morale osredotočiti na trajnostnost, subvencije na hektar pa bi bilo treba nadomestiti s spodbudami v prid okoljskih in družbenih koristi. 

EESO na splošno poziva k previdnemu in dobro podprtemu procesu širitve, da bi imele koristi vse države članice in da bi ob vse večjih geopolitičnih napetostih kmetijske prakse EU ostale trajnostne in pravične.