Organizacije civilne družbe izražajo razočaranje nad rezultati konference COP28, hkrati pa jih dojemajo kot priložnost za okrepljeno evropsko ukrepanje na svetovnem prizorišču. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je še naprej zavezan reševanju podnebne krize, pri čemer poudarja potrebo po večji ambicioznosti in vključevanju mladih.

Konferenca COP28 je zgodovinska prelomnica, saj so se države prvič v tridesetih letih zavezale, da bodo opustile fosilna goriva v energetskih sistemih. Predsednik EESO Oliver Röpke priznava ta napredek, vendar vztraja, da je treba v celoti odpraviti fosilna goriva, in poudarja pomen vključevanja mladih v ta prizadevanja.

Pogajalci Evropske unije se zavzemajo za uspeh pri uresničevanju cilja Pariškega sporazuma, da se omeji dvig globalne temperature. Konferenca COP28 se osredotoča na energetski sektor, pri čemer je cilj 43-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030 in cilj ničelne stopnje neto emisij do leta 2050. Kljub temu je sporazum tarča kritik zaradi pomanjkljivosti, vključno z negotovostjo glede doseganja cilja 1,5 °C, vplivom držav, ki črpajo nafro, in šibkimi finančnimi določbami za prehod.

Sandrine Dixson-Declève, sopredsednica Rimskega kluba, svari pred vse večjo neenakostjo z vidika blaginje in socialnimi napetostmi, ki so posledica neustrezne porazdelitve bremena. Mladinska delegatka EESO Diandra Ni Bhuachalla pravi, da jo izid konference COP28 močno žalosti, in poudarja pomen resničnih izkušenj ljudi v boju proti lobistom za fosilna goriva.

Člani EESO kljub pomislekom priznavajo pozitivne vidike sporazuma iz Dubaja in se zavezujejo, da bodo odpravili vrzeli in pozivajo druge institucije EU, naj storijo enako. Glavno sporočilo razprave EESO je odločna zaveza: „Ne bomo odnehali“ z nujnim reševanjem podnebne krize z nadaljnjimi ukrepi EU in ZN. (ks)