Ali lahko s trajnostnimi naložbami pomagamo rešiti svet? Finančni sektor zaradi okoljskih in socialnih izzivov doživlja izjemno preobrazbo. Dr. Brigitte Bernard-Rau z univerze v Hamburgu zato preučuje naložbe z učinkom, novo močno naložbeno strategijo, ki korenito spreminja naše dojemanje pomena kapitala in financiranja v družbi ter postavlja pod vprašaj tradicionalno pojmovanje, da morajo vlagatelji izbirati med zaslužkom in zaslugami.

Piše Brigitte Bernard-Rau

V svetu, ki se sooča z doslej največjimi okoljskimi in socialnimi izzivi, od podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti do prehranske varnosti, neenakosti ter izzivov na področju blaginje in zdravstvenega varstva, tudi finančni sektor doživlja izjemno preobrazbo. Naložbe z učinkom so se pojavile kot trden pristop, ki postavlja pod vprašaj tradicionalno pojmovanje, da morajo vlagatelji izbirati med zaslužkom in zaslugami. Toda kaj točno so naložbe z učinkom in kako se razlikujejo od drugih oblik trajnostnega financiranja?

Kaj so naložbe z učinkom

Naložbe z učinkom v bistvu predstavljajo korenito spremembo razmišljanja o pomenu kapitala in financiranja v družbi. Mreža Global Impact Investing Network (GIIN) jih opredeljuje kot strategijo za naložbe, katerih namen je – poleg finančnega donosa – ustvariti pozitivne in merljive družbene in okoljske učinke. A ta navidezno enostavna opredelitev prikrije dejstvo, da je preobrazbeni potencial naložb z učinkom izredno kompleksen.

Da bi v celoti razumeli poseben pomen tovrstnih naložb za sodobno financiranje, ki temelji na materialističnem pristopu, je treba pogledati, kje je njihovo mesto v široki paleti naložbenih pristopov. Na enem koncu so tradicionalne naložbe, pri katerih sta najpomembnejša finančni donos in čim večji dobiček, družbeni ali okoljski pomisleki pa pri odločanju nimajo nobene vloge. Če se postopoma oddaljimo od tega, naletimo na vse bolj sofisticirane pristope za vključevanje dejavnikov družbene in okoljske uspešnosti, ki omogočajo celo vrsto trajnostnih finančnih naložb. Med njimi so naložbe z učinkom dokončna naložbena strategija, ki podpira pozitivne in preobrazbene spremembe tako, da finančni donos kombinira z družbenimi in okoljskimi cilji.

Kratka predstavitev naložbenih pristopov:

• tradicionalne naložbe so osredotočene zgolj na finančni donos, družbeni in okoljski dejavniki niso upoštevani. Dolgo so bile steber kapitalskih trgov;
• pri naložbah z vključevanjem okoljskih in socialnih meril ter meril v zvezi z upravljanjem se ta merila kot kazalniki tveganja upoštevajo pri naložbenih odločitvah, vendar niso glavno gonilo naložb;
• pri trajnostnem financiranju se okoljska in socialna merila ter merila v zvezi upravljanjem upoštevajo pri odločanju o naložbah, trajnostnost pa se obravnava kot dejavnik, ki ustvarja vrednost. Podpirajo se naložbe, ki obravnavajo izzive, povezane s trajnostnostjo, in sprožajo pozitivne družbene ter okoljske spremembe. Vključene so tudi naložbe v prehod, pri čemer se financira tisto, kar je že danes okolju prijazno (zeleno financiranje), vendar tudi premik k tistemu, kar bo sčasoma obrodilo okolju prijazne sadove (financiranje prehoda);
• naložbe z učinkom pomenijo velik premik na finančnih trgih in bistveno preusmeritev k učinku. Pri teh naložbah je pomembno vprašanje, ali naložbe v trajnostnost pomagajo izboljšati svet. Zato so naložbe z učinkom najbolj namenski pristop, saj gre za aktivna prizadevanja tako za finančni donos kot za merljiv pozitiven družbeni ali okoljski učinek z enako zavezo.

Dve plati naložb z učinkom: skladnost z učinkom in ustvarjanje učinka

Pri naložbah z učinkom je ključno razlikovati med naložbami, ki so skladne z učinkom, in tistimi, ki ustvarjajo učinek. To razlikovanje pomaga vlagateljem razumeti, kam je šel njihov denar, vendar tudi, kako prispeva k pozitivnim spremembam.

• Naložbe, skladne z učinkom, so namenjene podpori podjetjem, ki so že dokazala uporabo družbeno ali okoljsko pozitivnih praks ter se zavezala, da bodo s svojimi dejavnostmi in rezultati dosegala pozitivne učinke.
• Z naložbami, ki ustvarjajo učinek, pa se aktivno iščejo nove rešitve za družbene ali okoljske izzive, ki so pogosto osredotočene na preobrazbo in sistemske spremembe.

V praksi se to teoretično razlikovanje kaže v različni uporabi v različnih panogah.

Čista energija

V prehodu na čisto energijo lahko naložbe, skladne z učinkom, vključujejo nakupe delnic v uveljavljena energetska podjetja za energijo iz obnovljivih virov ali proizvajalce električnih vozil. Ta podjetja že s svojim osnovnim poslovnim modelom prispevajo k okoljski trajnostnosti. Naložbe, ki ustvarjajo učinek, pa so lahko v istem sektorju osredotočene na iskanje zagonskih podjetij, ki se ukvarjajo z zgodnjimi fazami tehnologije baterij, ali inovativnih projektov skupnosti za sončno energijo na slabo pokritih območjih. Tako prinašajo popolnoma nove rešitve za izzive na področju energije.

Trajnostno kmetijstvo

Trajnostno kmetijstvo je še en nazoren primer. Vlagatelji, ki iščejo skladnost z učinkom, bodo morda podprli uveljavljene proizvajalce ekološke hrane ali trajnostne kmetijske dejavnosti. Vlagatelji, ki z naložbami ustvarjajo učinek, pa se bodo osredotočili na razvoj novih regenerativnih kmetijskih tehnik ali revolucionarnih rešitev za urbano kmetijstvo, ki bi lahko spremenile naš način proizvodnje hrane.

Družbeni učinek

Naložbe, skladne z družbenim učinkom, so pogosto namenjene podpori podjetjem, ki se odločno zavzemajo za raznolikost in pravično delo. Pri naložbah, ki ustvarjajo učinek, pa se na primer iščejo nove, cenovno dostopne stanovanjske rešitve ali prelomne tehnološke rešitve na področju izobraževanja v slabo pokritih skupnostih, s čimer se aktivno oblikujejo nove možnosti za socialno enakost.

Naložbeni procesi: od namere do učinka

Za uspeh naložb z učinkom je potreben strog postopek, katerega namen je doseči pozitivne družbene in okoljske spremembe in se začne z določitvijo jasnih ciljev glede učinka. Vlagatelji morajo opredeliti specifične okoljske ali družbene rezultate, ki jih želijo doseči, in merljive cilje, ki jih morajo pogosto uskladiti z uvedenimi okviri, kot je globalni kazalnik Združenih narodov za 17 ciljev trajnostnega razvoja in njihovih 169 podciljev Agende 2030.

Ta „namernost“ je tisto, zaradi česar se naložbe z učinkom razlikujejo od drugih oblik trajnostnega financiranja. Vlagatelji, osredotočeni na učinek, morajo začeti postopek primerne skrbnosti, pri katerem ocenijo tako finančne rezultate kot možnosti za ustvarjanje in merjenje smiselnih družbenih ali okoljskih učinkov.

Finančno ocenjevanje naložb je uveljavljena praksa, ki jo podpirajo standardizirana metrika in zanesljive metodologije. V primerjavi s tem pa je nefinančno ocenjevanje, na primer družbenega in okoljskega učinka, še vedno manj razvito in zanj ni univerzalnih okvirov. Vlagatelji morajo zato izvesti več kot le tradicionalno finančno analizo, da bi ocenili, kako močno je podjetje zavezano učinku. To vključuje oceno zavezanosti uprave doseganju ciljev glede učinka, njene zmožnosti, da izmeri dejanski učinek, in sposobnosti, da pregledno razkrije rezultate ter poroča o njih. Postopek ocenjevanja pogosto zajema pregled specifične metrike učinka, ki je prilagojena ciljem naložb, da se zagotovi skladnost s priznanimi okviri, kot je IRIS+ ali projekt za upravljanje učinka (Impact Management Project, IMP, 2024).

Poleg tega je za izboljšanje postopka primerne skrbnosti pomembno razlikovati med učinkom podjetja in učinkom vlagatelja. Učinek podjetja je neposredni družbeni ali okoljski učinek, ki ga podjetje doseže s svojim poslovanjem in izdelki. Nasprotno pa se učinek vlagatelja nanaša na to, kako vlagatelji s svojimi naložbenimi izbirami in strategijami vključevanja vplivajo na obnašanje in rezultate podjetja. Razumevanje te razlike je ključno za natančno oceno splošnega učinka naložbe ter za razvoj učinkovitih praks merjenja učinka.

Izzivi, kompleksnost in pomisleki

Čeprav naložbe z učinkom veliko obetajo, je zanje mnogo ovir:

1. merjenje učinka: ker ni standardne metrike za merjenje, je težko količinsko opredeliti ali primerjati družbene in okoljske rezultate. Preglednost ter strogo spremljanje metrike učinka ter poročanje o njej je ključno za skladnost in odgovornost ter za to, da so trditve o učinku podprte z dokazi;
2. težave s pripisovanjem učinka posameznim naložbam: ta učinek je težko ločiti od širših sistemskih sprememb in ga pripisati posamezni naložbi. Določitev, v kolikšni meri je opažena sprememba neposredno povezana s posamezno naložbo, je še vedno ena najbolj težavnih nalog pri naložbah z učinkom. Napredek pri cilju trajnostnega razvoja št. 3 (zdravje in dobro počutje) je na primer lahko rezultat kombinacije naložb v zdravstvene zmogljivosti, izobraževanje in infrastrukturo, ne pa ene same ciljne naložbe. Razviti je treba metodologije, kot sta analiza hipotetičnega scenarija in primerjava kontrolnih skupin, vendar to zahteva veliko virov in ni vedno izvedljivo, zlasti pri manjših projektih ali na trgih v razvoju;
3. lažna družbena odgovornost: pretirane ali lažne trditve podjetij ali v okviru skladov o njihovem družbenem ali okoljskem učinku spodkopavajo zaupanje v ta sektor. Za ohranitev zaupanja in integritete na celotnem področju naložb z učinkom so izredno pomembni pregledno poročanje in preverjene trditve o učinku (ITF). Jasni standardi za merjenje učinka in zanesljive metode preverjanja so poleg revizij, ki jih izvajajo tretje strani, in neodvisnega certificiranja, ključni za nadaljnjo kredibilnost.

Sprostitev preobrazbenega potenciala naložb z učinkom

Naložbe z učinkom so na prvem mestu, ko gre za korenito preobrazbo svetovnega financiranja, saj so veliko več kot zgolj še ena naložbena strategija. Pomenijo temeljito spremembo pomena financiranja v družbi. Izpodbijajo tradicionalno prepričanje, da finančni donos ter pozitivni družbeni in okoljski učinki niso združljivi.

Razvoj naložb z učinkom je pokazal, da si lahko vlagatelji istočasno prizadevajo za dobiček in prispevajo k smiselnim družbenim in okoljskim spremembam. Naložbe z učinkom povezujejo namen z dobičkom in so tako prepričljiv pristop k finančnemu sistemu, ki služi tako ljudem kot planetu.

Brigitte Bernard-Rau je podoktorska raziskovalka in sodelavka na fakulteti za ekonomijo in družboslovje univerze v Hamburgu. V svojih raziskavah se osredotoča na okoljska in socialna merila ter merila v zvezi z upravljanjem, bonitetne agencije, trajnostno financiranje, družbeno odgovorne naložbe, naložbe z učinkom in družbeno odgovornost podjetij. Pred kratkim je objavila knjigo z naslovom Sustainability Stories: The Power of Narratives to Understand Global Challenges (Zgodbe o trajnostnosti: moč pripovedi za razumevanje svetovnih izzivov, Springer Nature, 2024). V knjigi predstavlja več kot 30 navdihujočih zgodb različnih avtorjev s celega sveta, ki opisujejo različne načine, kako podpreti skupno dobro in v skupnostih ter v poklicnem in zasebnem življenju ljudi spreminjati stvari na bolje.