European Economic
and Social Committee
COP16 IN COP29: SAMI SEBI KOPLJEMO JAMO
Peter Schmidt, Diandra Ní Bhuachalla in Arnaud Schwartz
EESO se je kot predstavnik civilne družbe EU na konferenci COP29 v azerbajdžanski prestolnici Baku zavzel za nujne in konkretne podnebne ukrepe ter prednostno obravnavo socialne in okoljske pravičnosti v pogajanjih o podnebju.
Peter Schmidt, predsednik ad hoc skupine za konferenco pogodbenic, nam je predstavil ključna sporočila EESO v zvezi z glavno temo konference COP29 – podnebnim financiranjem.
Peter Schmidt: porast ekstremnih vremenskih pojavov po vsem svetu je močan opomnik za okrepitev podnebnih ambicij. Letošnje leto naj bi po meritvah postalo najbolj vroče, vse pogostejše in vse intenzivnejše so podnebne katastrofe zaradi delovanja človeka, kot so poplave, gozdni požari in suše, zaradi česar se še povečujejo socialne neenakosti. Stroški neukrepanja na podnebnem področju so veliko večji od stroškov ukrepanja.
Veliko se pričakuje od konference COP29. Dogovor o globalnih rešitvah za podnebno financiranje je ključnega pomena, da bi lahko države v razvoju imele sredstva za globalne podnebne ukrepe. EESO je na konferenci COP29 v Bakuju predstavil priporočila na podlagi našega mnenja o podnebnem financiranju, pri čemer se je osredotočil na preoblikovanje mednarodne finančne strukture, da bi sprostili in olajšali učinkovito in dostopno podnebno financiranje.
Poudarili smo, da je treba določiti nov skupni količinsko opredeljen cilj za premostitev vrzeli v podnebnem financiranju, na podlagi česar bi podnebno financiranje bolj ustrezalo svojemu namenu, podpiralo biotsko raznovrstnost ter imelo učinek in bilo ciljno usmerjeno v najranljivejše države in skupnosti. Tokovi podnebnega financiranja bi morali temeljiti na načelih pravičnega prehoda v skladu s Pariškim sporazumom in cilji trajnostnega razvoja. Ključne so dolgoročne zaveze javnih in zasebnih akterjev, javne finance pa bodo imele ključno vlogo pri mobilizaciji in zmanjševanju tveganja zasebnih naložb za podnebne pobude.
Čeprav bi bilo treba lokalnim pobudam in lokalnim gibanjem omogočiti dostop do podnebnega financiranja, Odbor poziva k celovitemu pristopu za prekinitev kroga zadolženosti in premajhnih naložb v prilagajanje. Pozivamo k pravični porazdelitvi podnebnih skladov, da bi odpravili razlike. Poleg tega je sodelovanje civilne družbe ključno za oblikovanje vključujočega in demokratičnega pristopa, ki zagotavlja, da bodo podnebne naložbe učinkovite in trajnostne.
Predstavnica mladih v delegaciji EESO na konferenci COP (2023–2025) Diandra Ní Bhuachalla je predstavila svoja pričakovanja od konference COP29. Katera so z vidika mladih najbolj pereča podnebna vprašanja, ki bi jih bilo treba najprej rešiti?
Diandra Ní Bhuachalla: Po razočaranju nad izidom konference COP28 sem poskušala čim bolj zmanjšati svoja pričakovanja v zvezi s COP29. Ob zavedanju, da bodo rezultati še ene letne konference omejeni zaradi izbire predsedstva (ponovno država, ki je močno odvisna od dobička od fosilnih goriv), je bilo še posebej težko ohraniti kakršnokoli upanje.
Kljub temu sem se po posvetovanju z različnimi mladinskimi organizacijami po Evropi v okviru sej projektne skupine za mlade kot predstavnica mladih v delegaciji EESO na konferenci pogodbenic odločila, da se je najbolje osredotočiti na podnebno pravičnost in pravični prehod, podnebno financiranje in nov kolektivni količinsko opredeljen cilj ter povečati smiselno udeležbo mladih v mednarodnih postopkih odločanja.
Zdaj, ko vidim, koliko pogajanj v prvem tednu je brez vsakršnega napredka, ker ni niti najmanjšega strinjanja ali sodelovanja – tudi na področjih enakosti spolov, podnebnega financiranja in pravičnega prehoda – ugotavljam, da so bila moja pričakovanja ponovno previsoka, zato sem svoja prizadevanja preusmerila na spremljevalne dogodke in dvostranska srečanja. Moja glavna upa sta, da se ohrani jezik, zlasti na področju človekovih pravic, in da bomo dosegli rahel napredek pri popolnem usklajevanju zadev za konferenco COP30, ki je košarica, za katero se zdi, da vanjo vsi polagajo vse svoje upe.
Zaradi presečne narave podnebnih sprememb in njihovih posledic ne morem niti približno razvrstiti vprašanj po pomembnosti ali nujnosti. Mladi so zaskrbljeni glede svoje prihodnosti z vidika varnosti zaposlitve in vprašanja prisiljenosti v preusposabljanje, z vidika vprašanja doma in družine ter varnosti pred nevihtami, poplavami in erozijo, z vidika zdravja in kakovosti življenja njihovih bodočih otrok in naslednje generacije, z vidika vprašanja, koliko težja bodo podnebna pogajanja za našo generacijo, ko bomo postali mi nosilci odločanja, saj do danes ni bilo sprejetih niti približno dovolj ukrepov, posledice česar bomo čutili še desetletja.
Podnebno pravičnost potrebujemo zdaj. Zdaj potrebujemo realistično podnebno financiranje. Zdaj potrebujemo pošteno, pravično in pravično zaposlovanje in energetski prehod. Zdaj potrebujemo ambicije. Zdaj je treba uresničiti zadeve.
Vse vas potrebujemo zdaj.
Konferenca COP16 o biotski raznovrstnosti, ki je potekala oktobra v Caliju v Kolumbiji, se je končala kaotično in brez dogovora glede financiranja narave. Arnauda Schwartza, predstavnika EESO na 16. konferenci pogodbenic, smo vprašali, ali je možno kljub temu nazadovanju ohraniti optimizem. Katere ukrepe bi potrebovali, da bi dosegli napredek pri varstvu biotske raznovrstnosti?
Arnaud Schwartz: 200 milijard dolarjev na leto. Po mnenju ZN je to znesek denarja, ki bi bil potreben (in vključuje vse vrste financiranja – javno, zasebno, nacionalno in mednarodno) za doseganje naših ciljev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo. Za kaj torej gre? Gre zgolj za zaustavitev vse hitrejšega izginjanja živih organizmov ter za obnovo narave in zagotovitev možnosti za preživetje v „živem“ svetu, namesto da ga opustošimo z lakomnostjo in neumnostjo.
Kakšna je prihodnost po neuspehu konference COP16?
Vsakdo od nas bi moral zastaviti to vprašanje sebi in drugim, zlasti, ker je znano, da se samo v Franciji vsako leto več kot četrtina tega zneska porabi za priprave na vojno ali na samo vojno. Resnično je bilo srečanje v Caliju zamujena priložnost na svetovni ravni zaradi pomanjkanja politične volje in ekonomske solidarnosti.
Vendar vse še ni izgubljeno.
Na koncu tunela je le luč, čeprav šibka: na tej konferenci COP je bila avtohtonim ljudstvom in lokalnim skupnostim, tudi afriškim, priznana vloga varuhov biotske raznovrstnosti – po približno 30 letih. Poleg tega je bil ustanovljen tudi nov sklad ZN pod imenom sklad Cali. Dolgoročno naj bi se ta sklad uporabljal za zbiranje prostovoljnih prispevkov zasebnih podjetij, od katerih bo polovica namenjena omenjenim skupinam. Uf!
Kaj naj rečem?
Vsi smo povezani. Da bi nadaljevali skupno pot, bi bilo smiselno začeti z vrnitvijo našega gospodarstva na pravo pot v korist skupnemu dobremu. Kaj torej čakamo, da ne pregledamo mednarodnih finančnih in trgovinskih pravil in si že enkrat nehamo sami sebi kopati jamo?
Predstavnika EESO na COP29, Peter Schmidt in Diandra Ní Bhuachalla, sta bila osredotočena v glavnem na podnebno financiranje, pri čemer sta se opirala na nedavno sprejeto mnenje EESO Podnebno financiranje: nov časovni načrt za uresničevanje visokih podnebnih ciljev in ciljev trajnostnega razvoja. Eden od ključnih dogodkov pod vodstvom EESO v Bakuju je bil 18. novembra pod naslovom „Globalna perspektiva za spodbujanje pravičnega prehoda v agroživilskem sektorju“. Na tem dogodku je bila obravnavana vzpostavitev trajnostnih nizkoogljičnih prehranskih sistemov, ki so pravični do kmetov, delavcev v prehranski verigi in prihodnjih generacij. Cilj dogodka je bil izboljšati sodelovanje med oblikovalci politik in civilno družbo, okrepiti glasove s svetovnega juga in spodbujati vključujoče podnebne rešitve za vse.
Arnaud Schwartz se je kot član delegacije EU udeležil srečanj, na katerih je bilo pozvano k večjim sinergijam med procesi ZN na področju biotske raznovrstnosti (CBD) in podnebnih sprememb (UNFCCC), postopni odpravi okolju škodljivih subvencij kot sredstvu za sprostitev več finančnih sredstev in dejavnejši vlogi organizirane civilne družbe pri izvajanju Kunminško-montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost. Več informacij o prispevku EESO h konferenci COP16 je na voljo tukaj.
Arnaud Schwartz je poročevalec za mnenje EESO Celovita strategija za biotsko raznovrstnost na 16. konferenci pogodbenic: povezovanje vseh sektorjev za skupni cilj.