Polprevodniki so bistveni sestavni del vseh digitalnih izdelkov in s tem osrednjega pomena tudi za obrambno ter letalsko in vesoljsko industrijo, čeprav v teh sektorjih predstavljajo le približno odstotek svetovnega trga čipov. 

Ta industrija potrebuje odporne in zanesljive polprevodnike, ki lahko varno in v zaščiteni obliki hranijo podatke in informacije. Medtem ko so prekinitve dobavne verige na splošno gospodarski in potencialno tudi družbeni izziv, pa v teh strateških sektorjih pomanjkanje postaja tudi varnostni problem.

Evropa je odvisna od majhnega števila tujih dobaviteljev, kar ima velike posledice. Združene države Amerike, Kitajska in Južna Koreja na tem področju vlagajo velike zneske. Evropska komisija namerava z aktom o čipih podvojiti proizvodnjo v Evropi in do leta 2030 doseči 20-odstotni svetovni delež. V ta namen načrtuje naložbe v skupni vrednosti približno 43 milijard EUR. 

Vendar EESO poziva Komisijo, naj podrobneje predstavi vire tega financiranja, saj se zdi, da nekateri izhajajo iz prerazporeditve sredstev, ki so bila v proračunu že dodeljena drugim prednostnim področjem, kot so vesolje, umetna inteligenca in kibernetska varnost, ki ne smejo biti ogrožena. Prav tako se ne sme zmanjšati sredstev Evropskega obrambnega sklada, saj so sredstva, ki so že na voljo, že tako omejena. Glede na vse večje geopolitične napetosti je v okviru akta o čipih nujno zagotoviti ustrezno finančno podporo obrambnemu in letalskemu sektorju. 

EESO predlaga tudi, da se akt o čipih osredotoči na inovacije in jih spodbuja, ne le na področju malih polprevodnikov, temveč tudi večjih, ki se še vedno zelo uporabljajo v obrambni ter letalski in vesoljski industriji.

Razvoj postopkov certificiranja je bistvenega pomena tudi za ta dva sektorja. Treba je na primer podpreti razvoj skupnih vojaških in civilnih standardov v okviru evropske strategije za standardizacijo.

Vprašanje, ki ga je treba nemudoma obravnavati, je pravna varnost na področju državne pomoči. Na ravni EU je treba določiti merila za odobritev morebitnih podpornih ukrepov, na nacionalni ravni pa racionalizirati upravne postopke.

Prav tako je treba okrepiti sodelovanje z zavezniškimi državami, kot so Združene države Amerike, v okviru Sveta EU-ZDA za trgovino in tehnologijo. Skratka, globalni sistem polprevodnikov v obrambni ter letalski in vesoljski industriji zaznamujeta kompleksnost in izjemna medsebojna odvisnost. Samo s krepitvijo prednosti in razvojem usklajenih strategij se je mogoče izogniti podvajanju in povečati učinkovitost celotnega sistema.

Maurizio Mensi, član EESC