Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Sprejeti je treba ukrepe, da delavci in družine, ki se že zdaj le s težavo preživljajo, ne bodo živeli v popolni revščini, saj se z inflacijo vsak mesec zmanjšuje vrednost njihovih plač.

Inflacija je kompleksen pojav, ki ima več vzrokov. Vendar ima jasne in neposredne učinke: prejemki delavcev in družin po vsej Evropi se zdaj dejansko znižujejo, njihovi prihranki pa kopnijo. Kot običajno so najranljivejši tudi najbolj prizadeti, saj so bile njihove rezerve že tako majhne (če so sploh obstajale). Poleg tega je sedanje zvišanje cen še posebej izrazito pri osnovnih dobrinah za večino delavcev, kot so hrana, elektrika, ogrevanje in gorivo. 

Podatki ECB kažejo, da je v letu 2008 v nekaterih državah prišlo do neke vrste samodejne indeksacije med naraščajočimi življenjskimi stroški in plačami (Belgija, Španija, Francija, Ciper, Luksemburg, Malta in Slovenija). V nekaterih drugih (Grčija, Italija in Finska) ta indeksacija ni bila samodejna, vendar je sledila nekaterim smernicam. Po varčevalnih ukrepih po krizi leta 2008 sta samo Belgija in Luksemburg ohranila in še vedno imata samodejno indeksacijo. Italija, Ciper in Malta imajo nekakšno nesamodejno indeksacijo (ECB). Ti ukrepi običajno temeljijo na splošnih življenjskih stroških in kljub temu, da pomagajo, le stežka ublažijo udarec, ki je posledica zvišanja cen navedenih osnovnih dobrin. Vendar večina držav EU nima nobenega od teh sistemov. Zato je še pomembneje zagotoviti dodatno pomoč najbolj ranljivim in čim bolj odpraviti vzroke rasti cen. Kratkoročno nekateri vzroki inflacije niso obvladljivi. Med njimi je ruska invazija v Ukrajini. Zaradi vse večje negotovosti je treba obravnavati tudi strukturne omejitve za svetovne dobavne verige po pandemiji COVID-19. Potrebne so dolgoročne rešitve. Medtem je treba sprejeti ukrepe, da delavci in družine, ki se že sedaj le s težavo preživljajo, ne bodo padli v popolno revščino, saj se vrednost njihovih plač iz meseca v mesec zmanjšuje. (prp)