Christa Schweng, predsednica EESO
Priča smo neizzvanemu napadu na svobodo, demokracijo ter vrednote in temelje same Evropske unije, ki je bila ustanovljena na podlagi vladavine prava, ne vladavine moči. Razlog za izgradnjo Evropske unije – mir – je danes pomembnejši kot kdaj koli prej. Evropejci moramo biti združeni v solidarnosti z ukrajinskim narodom.

Cillian Lohan, podpredsednik za komuniciranje 
Solidarni smo z Ukrajinci. Zelo občudujem trdno partnerstvo, ki sta ga že zgradili civilni družbi EU in Ukrajine. Od začetka vojne spremljamo edinstveni val človeške velikodušnosti do ukrajinskih beguncev, ki je izjemen primer solidarnosti, enotnosti in nesebičnosti. Ukrajinski narod brani mir in varnost vseh nas. Ta človeška tragedija nima meja in zadeva nas vse.  

Giulia Barbucci, podpredsednica za proračun
Vojna ni sprejemljiva nikjer na svetu in jo je vedno treba obsoditi. Prinaša samo uničenje, smrt in grozo. V Ukrajini, blizu meje z Unijo, se je tok evropske zgodovine obrnil nazaj k dogajanjem, za katera smo mislili, da spadajo v preteklost. Evropske institucije so v tej strašni tragediji združile sile, se zoperstavile tej nesprejemljivi agresiji in odprle vrata ljudem, ki bežijo pred vojno, zlasti ženskam, otrokom in starejšim. EESO je skupaj z organizacijami civilne družbe usmeril vso moč svoje solidarnosti v pomoč žrtvam teh grozodejstev. Evropska unija je dolžna prevzeti odločilno vlogo v iskanju diplomatskih rešitev, ki bodo končale konflikt, ter takoj sprejeti ukrepe za pregon oseb, odgovornih za te zločine, in konkretne ukrepe za obnovo.

Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev
EU je od začetka ruske invazije na Ukrajino sprejemala ukrepe, ki so bili še pred nekaj meseci nepredstavljivi. Vojna v Ukrajini je pokazala humanost EU in njenih državljanov, ki so svobodo in mir postavili pred interese in trgovino. Prebujanje Evrope je vidno v celotnem spektru politik. Evropa mora oblikovati trdno zunanjo politiko in skupno obrambo, če želi še naprej živeti v miru. Ta tema ni več tabu, odkar se na naši celini ponovno odvija vojna. Z vse večjo podporo ohranjanju miru in solidarnosti je Evropa dobila novo plamenico, pod katero lahko združi Evropejce, pa tudi druge. EU je morala ponovno odkriti svojo željo po miru, da bi nadaljevala svoj projekt. Putin ni razdelil Evrope, temveč jo je pomagal združiti na poti do tega cilja.

Oliver Röpke, predsednik skupine delojemalcev
Ruska agresija je neposredna grožnja za Evropsko unijo. Biti moramo enotni in solidarno stati ob strani Ukrajincem, tako beguncem kot tudi tistim, ki ostajajo v Ukrajini in se borijo. Sindikati vedo, da vojaški stroj poganja kri delavcev, pozivajo k umiku ruskih čet ter podpirajo civilno družbo v Ukrajini in Rusiji.

Séamus Boland, predsednik skupine Raznolikost Evrope
Stojimo nad prepadom – organizacijam civilne družbe v Ukrajini moramo stati ob strani. Ogrožene so evropske vrednote in načela, zato moramo odločno nasprotovati agresiji ter braniti vrednote, ki jih Evropa zagovarja od druge svetovne vojne dalje. Naša zgodovina nas je naučila, da je mir zelo krhek ter potrebuje vso našo pozornost in predanost. Če ga zanemarimo, lahko ljudje uničimo naš svet in vse življenje na njem. Izjemno pomembno je, da EU in tudi širša evropska družina ostanemo združeni ter solidarni z našimi sosedi.

Dimitris Dimitriadis, predsednik strokovne skupine za zunanje odnose (REX)
EESO si bo prizadeval še naprej podpirati ukrajinsko civilno družbo po uveljavljenih kanalih, kot je platforma civilne družbe EU-Ukrajina, in prek dvostranskih stikov.