EESO je na dnevih civilne družbe 2023, ki so potekali od 1. do 3. marca, predstavil več predlogov za zaščito in tudi razširitev državljanskega prostora EU, da bi mlajšim generacijam dali trdne temelje, na katerih lahko gradijo živahno civilno družbo.

Tema tridnevnega (od 1. do 3. marca) dogodka je bila Organizacije civilne družbe: steber demokracije in ključni akter pri premagovanju sedanjih izzivov. Začel se je s pozivom k zaščiti državljanskega prostora v EU proti notranjim in zunanjim grožnjam, zaključil pa s predstavitvijo vrste sklepov, pripravljenih na osmih interaktivnih delavnicah. Predlogi se nanašajo na izzive, ki so ključni za prihodnost civilne družbe, od evropskih volitev leta 2024 do prihodnosti državljanskih forumov pri oblikovanju politik EU, evropskega semestra, financiranja civilne družbe in drugih.

Predsednica EESO Christa Schweng je ob začetku dogodka poudarila, da je EESO že večkrat opozoril na grožnje za civilno družbo. „Zato smo bili v odgovoru na akcijski načrt Komisije za evropsko demokracijo popolnoma jasni: Komisijo smo pozvali, naj oblikuje poseben steber za civilno družbo, in ji posredovali zahtevo, naj strategija za evropsko civilno družbo temelji na organizacijah ter mrežah, ki jo sestavljajo.“

Dubravka Šuica, evropska komisarka za demokracijo in demografijo, se je strinjala, da „demokracije ne moremo jemati kot samoumevne. Enako velja za našo civilno družbo.“ Opozorila je na ukrepe Komisije v odziv na Konferenco o prihodnosti Evrope, saj je 80 % letošnjih zakonodajnih pobud neposreden rezultat predlogov državljanov. „Vašo zavezo in predloge s Konference smo vzeli zelo resno.“

Dogodka, ki je prvič po pandemiji COVID-19 potekal izključno ob fizični prisotnosti, se je udeležilo približno 500 ljudi.

Vsi sklepi bodo kmalu objavljeni na spletni strani EESO, ki bo poskrbel za to, da bodo z njimi seznanjene večje institucije EU.

Dneve civilne družbe organizira EESO v sodelovanju s svojo povezovalno skupino, ki združuje vseevropske organizacije in mreže civilne družbe.