Nagrada EESO za solidarnost civilne družbe je bila v mnogih pogledih edinstvena. Zbrali smo nekaj presenetljivih dejstev o naših zmagovalcih in nagradi.

1. EESO je v začetku leta 2020 že izbral temo za svojo tradicionalno nagrado za civilno družbo, nato pa se je pojavil COVID-19. Ker je začelo prihajati vse več novic o solidarnosti, se je EESO odločil, da bo izjemoma podelil nagrado za solidarnost civilne družbe.

2. Za razliko od nagrade za civilno družbo, ki jo prejme do pet nagrajencev iz vse Evrope, je EESO tokrat iskal izstopajočo pobudo iz vsake države članice EU in Združenega kraljestva. Še ena novost je, da so se za nagrado lahko potegovala tudi podjetja in ne le organizacije civilne družbe, kot velja za tradicionalno nagrado. 

3. Za nagrado za solidarnost civilne družbe EESO je prispelo drugo najvišje število prijav v zgodovini nagrade za civilno družbo. Več jih je prispelo le leta 2015, ko je bila nagrada posvečena pomoči migrantom in beguncem.

4. V primerjavi s preteklimi nagradami je EESO letos prejel več prijav iz neformalnih organizacij, kot so skupine prostovoljcev ali ljudi iz soseske, kar jasno ponazarja vzdušje na lokalni ravni.

5. Krystyna Paszko s Poljske je najmlajša nagrajenka v zgodovini podeljevanja te nagrade. Ob oddaji prijave je bila stara 17, tako da jo je morala podpisati njena mati. Kljub svoji mladosti je Krystyna vzbudila izjemno zanimanje evropskih medijev z originalnim in izjemno pogumnim projektom nudenja podpore žrtvam nasilja. O njej so poročali članki mnogih evropskih medijev, med drugim pa sta se z njo pogovarjala BBC in belgijska televizija.

6. Pregovor „nesreča nikoli ne pride sama“ se je potrdil za nagrajeno Hrvaško mrežo za brezdomce. Le nekaj dni potem, ko so nacionalne oblasti uvedle strogo omejitev gibanja, je hrvaško prestolnico Zagreb prvič po 140 letih stresel močan potres.

7. Nekateri naši nagrajenci so že imeli izkušnje z odzivanjem na grožnjo virusa v preteklosti. Nevladna organizacija Emergency, nagrajena za projekt s čezmejnim poudarkom, je pomagala med izbruhom ebole v Sierri Leone, nagrajena irska platforma za izobraževanje Alison pa je že organizirala tečaje o SARS, prašičji gripi in eboli.

8. Nekateri naši nagrajenci so prejeli tudi druge nagrade za druge projekte, povezane s COVID-19. Med njimi je tudi litovska strokovnjakinja za komuniciranje Karolina Barišauskienė. Preden je za dokumentacijo dela zdravstvenih delavcev, ki se v prvi vrsti soočajo s COVID-19, prejela nagrado za solidarnost civilne družbe, je prejela litovsko priznanje za odnose z javnostmi za družbeni projekt, ki spodbuja spoštovanje pravil o karanteni, „Aware Youth – Enabled Elderly“.

9. Številni od 250 kandidatov, ki so opravili dragoceno delo na terenu, so pokazali tudi izjemno ustvarjalnost pri poimenovanju svojih projektov. Dober navdih so očitno imeli zlasti kandidati iz Španije in Slovenije, ki so svojim pobudam med drugim nadeli imena, kot so #SoulFoodFighters (Borci za duševno hrano), Anti-racist Pantry (Protirasistična shramba), It Never Rains but it Pours (Nesreča nikoli ne pride sama) ali Hotel Korona, Pimp my Walls (Spedenej mi stene) in Our Streets are Empty but our Hearts are not (Naše ulice so prazne, a naša srca ne). (ll)