Strokovna skupina EESO za zunanje odnose (REX) je organizirala drugo kampanjo in konferenco o boju proti dezinformacijam v okviru splošnega projekta o dezinformacijah, ki naj bi se izvajal s pomočjo civilne družbe.

Po uspešni kampanji v Bolgariji je tokratni dogodek 18. aprila potekal v Moldaviji. Država je nedavno okrepila svoje zmogljivosti na področju strateškega komuniciranja in dialoga z ustanovitvijo dveh posebnih organov: Centra za strateško komuniciranje in boj proti dezinformacijam in Centra za civilne pobude za narodne manjšine.

Konferenca je potekala v sodelovanju z moldavsko državno univerzo v Kišinjevu.

Predsednik EESO Oliver Röpke je na konferenci poudaril pomen spodbujanja dialoga in vključevanja vseh državljanov iz različnih okolij in skupnosti v boj proti tujemu vmešavanju in dezinformacijam.

Dezinformacije se običajno širijo med prebivalstvom, in sicer pogosto horizontalno, kar pomeni, da najboljši način za reševanje problema ni pristop od zgoraj navzdol, temveč z vključitvijo in neposrednim sodelovanjem državljanov. Pri tem ima lahko organizirana civilna družba ključno vlogo, saj dezinformacije uničujejo strukturo naše družbe.

Ana Revenco, direktorica Centra za strateško komuniciranje in boj proti dezinformacijam ter ena glavnih govornikov na konferenci, je poudarila, da se državljani sami ne morejo boriti proti dezinformacijam, center pa bi lahko izboljšal svoja zmogljivosti za dolgoročni boj proti strupenim dezinformacijam.

„Odprava dezinformacij ni realen cilj. Naša skupna prizadevanja bodo usmerjena v razkrivanje in preprečevanje lažnih novic ter ublažitev zlonamernih posledic, ki jih imajo na našo družbo,“ je dodala.

Mihai Peicov, vodja Centra za civilne pobude za narodne manjšine, je dejal, da je ustanovitev tega centra s strani vlade pomemben korak k vključevanju vseh v družbo. Dodal je, da so za manjšine potrebne nove izobraževalne politike.

Na konferenci sta bila poudarjena vloga izobraževanja in osredotočenost na mlade, saj je veliko informacij prišlo iz vrst najmlajših, študentov in novinarjev, ki so se udeležili konference.

Video poročilo o konferenci si lahko ogledate tukaj.

#EUvsDisinfo (at)

Po 20 letih v „čakalnici“ za pristop k EU se je v Severni Makedoniji zmanjšala podpora javnosti za članstvo v EU. Kljub počasnemu napredku, nazadovanju in zamudam (Severni Makedoniji je bil decembra 2005 podeljen status kandidatke, šele 15 let zatem pa so se začela pristopna pogajanja, kar je najdaljši čas čakanja v zgodovini EU), pa obljuba gospodarske blaginje in regionalne stabilnosti še naprej vodi državo v njeni želji, da se pridruži bloku. Tudi EU mora pokazati pripravljenost za napredovanje pristopnega procesa in nagraditi napredek, meni naša posebna gostja Biljana Spasovska, izvršna direktorica Mreže za razvoj balkanske civilne družbe in „članica države kandidatke“ iz Severne Makedonije v EESO.

Biljana Spasovska je izvršna direktorica Mreže za razvoj balkanske civilne družbe (BCSDN), regionalne mreže organizacij civilne družbe, ki sodelujejo pri krepitvi vloge civilne družbe na Balkanu in njenega razvoja. Je tudi sopredsednica Partnerstva organizacij civilne družbe za razvojno učinkovitost, članica partnerstva Svetovni standard za odgovornost organizacij civilne družbe in „članica države kandidatke“ v EESO.

Biljana ima več kot deset let izkušenj z vodenjem politik in zagovorniškimi prizadevanji za krepitev vloge civilne družbe na Balkanu in njenega glasu v nacionalnih političnih procesih in političnih procesih v EU. Vodila je več regionalnih, evropskih in svetovnih skupnih projektov, namenjenih spodbujanju boljšega okolja za civilno družbo, verodostojnejše širitvene politike EU, večje odgovornosti civilne družbe in učinkovitejšega razvojnega sodelovanja, ter prispevala k njim.

Ima magisterij iz interdisciplinarnih študij na Univerzi v Bologni in pripravlja doktorat s področja globalizacije in demokracije.

V okviru pobude Evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo, ki jo je pomagal razviti Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO), ki je tudi njen gostitelj, je bila letos v sodelovanju z belgijskim predsedstvom Sveta EU in svetovnim forumom za krožno gospodarstvo s sedežem na Finskem 15. in 16. aprila organizirana pomembna konferenca.

Na konferenci z več kot 1000 udeleženci in 150 govorniki, ki so se zbrali v kongresnem centru Square v Bruslju, so bile na podlagi najnovejših znanstvenih ugotovitev predstavljene učinkovite krožne rešitve, EESO pa je prisotne seznanjal z uspehom platforme.

Cillian Lohan, član EESO in soustanovitelj platforme, je to označil za „mrežo vseh mrež“, saj povezuje oblikovalce politik in civilno družbo za napredek na področju krožnega gospodarstva. Anders Ladefoged, član usmerjevalne skupine za platformo, je poudaril, da je platforma mesto za sodelovanje in učenje, zato ima veliko vlogo pri razpravah o napredku in pomanjkljivostih Evrope na tem področju. Maria Nikolopoulou, članica EESO, je povedala, da je platforma vse bolj interaktivna in da s pobudami, kot so #EUCircularTalks – pogovori EU o krožnosti – spodbuja dialog.

Na sklepni seji konference je Jutta Urpilainen, komisarka za mednarodna partnerstva, napovedala dve pobudi za podporo svetovnemu prehodu na krožno gospodarstvo: center EU za vire za krožno gospodarstvo (EU Circular Economy Resource Centre), za katerega bo Evropska komisija namenila 15 milijonov EU, in program za prehod na krožno gospodarstvo v vzhodni in južni Afriki (SWITCH to Circular Economy in East and Southern Africa), h kateremu bo v petih letih prispevala 40 milijonov EUR. Deležniki evropske platforme so pozvali k podpori obeh pobud.

Evropsko platformo deležnikov za krožno gospodarstvo sta leta 2017 skupaj ustanovila EESO in Evropska komisija. Njene naloge so spodbujati dialog, seznanjati s primeri dobre prakse in posredovati informacije o krožnem gospodarstvu, da bi se ta vizija uresničila v praksi. EESO se aktivno zavzema za krožnost in je že leta 2015 podprl akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo. Platforma je mesto za skupna prizadevanja za to, da bi vse deležnike pritegnili k uresničevanju vizije o krožnem gospodarstvu in tako z dialogom in sodelovanjem pospešili prehod.

Pripravil Jaroslaw Pietras

Jarosław Pietras, nekdanji namestnik glavnega pogajalca za pristop Poljske k Evropski uniji, razmišlja o vplivu širitve, ki je potekala pred 20 leti, ter o gospodarskih in drugih koristih, ki jih niso bile deležne le Poljska in druge na nove pridružene države, temveč tudi EU kot celota. Odločitev o širitvi leta 2004 je bila dokaz zavezanosti Evropske unije enotnosti, raznolikosti in solidarnosti. Danes je mogoče iz tega procesa še vedno črpati dragocene izkušnje za vsa prihodnja predpristopna pogajanja. 

Po 20 letih je povsem jasno, da sprejem večine srednjeevropskih držav, skupaj z Malto in Ciprom, v EU ni bila le „velika širitev“, temveč zgodovinski mejnik za celotno Evropsko unijo. Učinek je bil ogromen, zlasti na gospodarsko okolje na novo pridruženih držav.

Širitev je znatno povišala življenjski standard v srednjeevropskih državah. V teh osmih državah – Češka, Estonija, Madžarska, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Slovenija – sta se pariteta kupne moči in BDP na prebivalca skupno izredno povečala in presegla tisto, kar bi bilo mogoče doseči, če bi države ostale zunaj EU. Statistični podatki se vedno nanašajo na povprečje oprijemljivih koristi, ki jih prinaša integracija. Opozoriti je treba, da so vse države zabeležile znatne dosežke, četudi ti niso bili enakomerno porazdeljeni, saj je v nekaterih državah prišlo do večjih izboljšav kot v drugih. Litva in Poljska sta na primer državi, ki sta imeli največje koristi od članstva v EU, Estonija in Slovenija pa sta dosegli manjši napredek, saj sta se soočali z izzivi, zlasti zaradi posledic finančne krize leta 2008.

Pristop k Evropski uniji je prinesel novo obdobje gospodarske blaginje za Poljsko in druge srednjeevropske države. Zlasti Poljska izstopa kot zgodba o uspehu s svojim razvojem po pristopu. Država je doživela gospodarsko rast brez primere, njen BDP pa se je med letoma 2004 in 2022 podvojil. Podobno se je BDP na prebivalca znatno povečal v drugih državah članicah v regiji, četudi v različnih stopnjah. Slovaška in Litva sta na primer zabeležili pohvale vreden napredek, ki je dodatno zmanjšal njuno razvojno vrzel v primerjavi z Zahodno Evropo. Statistični podatki iz tega obdobja kažejo na odpornost in dinamiko, saj sta ti državi izkoristili članstvo v EU, da sta spodbudili gospodarsko rast in okrepili svojo konkurenčnost na svetovni ravni. Ta izjemen dosežek kaže na preobrazbeni učinek, ki ga je imelo povezovanje EU na gospodarstva vseh novih držav članic. To se je zgodilo kljub posledicam finančne krize, med katero so nove članice EU dosegle višjo stopnjo rasti, kot je bilo pričakovano.

Obdobje po širitvi leta 2004 ni bilo brez izzivov. Svetovna finančna kriza leta 2008 je povzročila pretrese v evropskem gospodarstvu in preskusila odpornost starih in novih držav članic. Kljub njenim negativnim učinkom so nove članice EU pokazale izjemno odpornost in presegle prvotne napovedi rasti. Njihova sposobnost premagovanja šoka in ohranjanja pozitivnih stopenj rasti je bila dokaz moči njihovih gospodarstev in koristi povezovanja v EU. Kriza je sicer prinesla velike izzive, vendar je bila za te države tudi priložnost, da v celoti izkoristijo tesne vezi z evropskim gospodarstvom. To je bil tudi preizkus zavezanosti novih držav članic evropskim vrednotam in solidarnosti v težavnih časih.

V celotnem pogajalskem procesu je poljska civilna družba postala močna gonilna sila za spremembe in napredek. Organizacije civilne družbe, lokalna gibanja in zagovorniške skupine so imeli ključno vlogo pri spodbujanju vključevanja v EU in ohranjanju demokratičnih vrednot v državi. Njihova neutrudna prizadevanja za ozaveščanje, mobilizacijo podpore in prevzemanje odgovornosti voditeljev so bila bistvenega pomena za oblikovanje javnega mnenja in spodbujanje pozitivnih sprememb. Poljska civilna družba je z dejavnim sodelovanjem z državljani ter spodbujanjem dialoga in preglednosti prispevala k temu, da je pogajalski proces ostal vključujoč in demokratičen ter se je odzival na potrebe ljudi. Njen prispevek je olajšal pristop Poljske k EU, hkrati pa okrepil temelje demokracije in civilne družbe v državi.

Odločitev o širitvi leta 2004 je bila dokaz zavezanosti Evropske unije enotnosti, raznolikosti in solidarnosti. S tem, ko je EU sprejela večino srednjeevropskih držav, skupaj z Malto in Ciprom, je okrepila svoj gospodarski potencial, kulturno bogastvo in geopolitični vpliv. Pristop teh držav je Uniji prinesel novo perspektivo, talente in priložnosti, s čimer je obogatil njeno raznolikost in okrepil njeno vlogo v svetu. EU je s širitvijo, ko so bile srednje- in vzhodnoevropske države vključene v njen okvir sodelovanja, okrepila svoj vpliv in stabilnost z geopolitičnega vidika. Širitev je diverzificirala njene možnosti in poglobila njeno povezovanje na institucionalni ravni ter postavila temelje za enotnejšo in odpornejšo Unijo.

Dragocene izkušnje, pridobljene v širitvi leta 2004, je treba upoštevati, zlasti v zvezi s pogajalskim procesom in predpristopnimi pripravami. Če bi se danes lotil podobnih prizadevanj, bi se zavzemal za večji poudarek na predpristopnih pogojih in podpornih mehanizmih v vseh prihodnjih pogajanjih, zlasti na področju upravljanja in pravne države. Bistveno je zagotoviti, da države kandidatke, preden se pridružijo EU, izpolnjujejo potrebna merila in standarde, da se zaščiti celovitost Unije in ohranijo njene vrednote. Hkrati je nudenje ustrezne podpore in pomoči državam kandidatkam med pogajalskim procesom ključnega pomena za njihovo uspešno vključevanje in dolgoročno stabilnost v EU.

V središču pogajalskega procesa ob širitvi EU leta 2004 je bila skupna zaveza spodbujanju stabilnosti, demokracije in blaginje po vsej Evropi. Pogajanja je vodila želja po krepitvi vezi sodelovanja in solidarnosti med evropskimi narodi, saj so države kandidatke in stare članice EU prepoznale vzajemne koristi širitve. Čeprav so bila pogajanja zapletena in zahtevna, jih je navsezadnje vodila skupna vizija združene in uspešne Evrope, v kateri bi lahko vse države v okviru Unije skupaj uspevale.

Ko države kandidatke za članstvo v EU v letu 2024 stopajo po poti do pristopa, je treba upoštevati več ključnih vidikov. Kot prvič je bistveno nameniti poudarek reformam, ki so usklajene s standardi in vrednotami EU, kar bo vodilo v uspešno povezovanje in dolgoročno stabilnost v Uniji. To vključuje krepitev demokratičnih institucij, spodbujanje pravne države ter varovanje temeljnih pravic in svoboščin. Nadalje je za nemoten pristop k Uniji ključnega pomena proaktivno sodelovanje z obstoječimi članicami EU za krepitev zaupanja in podpore. Države kandidatke si lahko s tem, ko pokažejo resnično zavezanost evropskim vrednotam in sodelovanju, utrejo pot svetlejši prihodnosti v Evropski uniji.

Jaroslaw Pietras je gostujoči sodelavec v centru za evropske študije Wilfried Martens v Bruslju in gostujoči profesor na Evropski akademiji v Bruggeju.

Deloval je v skupini, ki se je pogajala o pristopu Poljske k EU, in sicer od leta 1998, ko so se začela pogajanja, do leta 2004, ko se je Poljska pridružila Uniji. V letih od 1990 do 2006 je bil v rodni Poljski državni sekretar na ministrstvu za finance, državni sekretar za evropske zadeve in vodja urada odbora za evropsko integracijo. Od leta 2008 do leta 2020 je delal kot generalni direktor v Svetu Evropske unije na številnih področjih politike (podnebne spremembe, okolje, promet, telekomunikacije, energetika, izobraževanje, kultura, avdiovizualno področje, mladina in šport). Ima doktorat iz ekonomije z Univerze v Varšavi in je avtor številnih publikacij o EU, trajnosti in trgovinskih vprašanjih. Bil je tudi Fulbrightov štipendist in član odbora možganskega trusta Bruegel (2008–2011). 

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Kampanja Evropskega parlamenta „Uporabi svoj glas. Sicer bodo o tvoji prihodnosti odločili drugi“ je nadvse primerna. Videoposnetek o volitvah, ki prikazuje rojstvo evropskega projekta, da bi iz pepela vojne in genocida zgradili mirno prihodnost, je zadel v polno. Zlasti danes se zdi, da je politika s pobesnelim ekstremizmom in apatijo vse prej podobna resničnostnemu šovu kot pa agori državljanov.

Ali res želite, da drugi odločajo namesto vas? To namreč že počnejo in spet se odločajo za varčevalne ukrepe.

Naša predsednica Lucie Studničná je jasno povedala, da si ne moremo privoščiti še ene krize zaradi varčevalnih ukrepov. Po sprejetih ukrepih med zadnjo finančno krizo so se nekatere države znašle v negotovosti zaradi gospodarskega nazadovanja in bega možganov. V Španiji, Italiji in Grčiji je brezposelnost še vedno visoka, BDP na prebivalca pa je daleč od ravni iz leta 2008. Kot odziv na to nepravo rešitev smo s premikom k skrajni desnici doživeli porast evroskepticizma in populizma.

Zaradi novih fiskalnih pravil se večina držav članic ne bo sposobna soočiti s prihodnjimi podnebnimi in družbenimi izzivi. Obljube, dane na konferenci v kraju La Hulpe, bodo ostale neizpolnjene. Državljani bodo občutili posledice in nove ekonomske težave, za katere bodo vlade zagotovo okrivile Bruselj, bi lahko bile za mnoge kaplja čez rob.

Demokracija niso samo volitve, za njeno dobro delovanje so bistveni civilna družba in sindikati. Vendar volitve niso le sredstvo za zagotavljanje legitimnosti in so vse prej kot nekoristne. Volilna pravica je bila s trudom pridobljena na podlagi prizadevanj in pogosto izgube življenj milijonov ljudi več generacij. In zdaj jo lahko izgubimo.

Odločitve o varčevalnih ukrepih niso sprejete za vedno. Državljane pozivamo, naj na teh junijskih volitvah in vseh prihodnjih nacionalnih volitvah uporabijo svoj glas in ne dovolijo, da bi jim ga vzeli. Glasujte za družbeni napredek. Skupaj lahko še naprej izboljšujemo naše države in Evropsko unijo ter spremenimo, kar ne deluje. 

Na aprilskem plenarnem zasedanju EESO sta Maive Rute, namestnica generalnega direktorja v GD Komisije za notranji trg, in Oliver Röpke, predsednik EESO, poudarila, da je krepitev konkurenčnosti EU ključna za povečanje rasti in blaginje našega gospodarstva in družbe.

Po mnenju ge. Rute ne smemo izgubljati časa. EU mora hitro in nujno ukrepati, če želi nadoknaditi zaostanek in preživeti v razmerah, kjer imajo premoč svetovni gospodarski velikani.

Stanje na področju konkurenčnosti EU je ocenila z naslednjimi besedami: „Potrebujemo radikalne spremembe. Pri izvajanju enotnega trga ne zadostuje zgolj dobra volja, treba ga je dejansko uveljaviti. Izvažati moramo naše blago in tehnologije, ne delovnih mest. Naša industrija mora biti konkurenčna in naložbe so potrebne tukaj.“

G. Röpke je poudaril, da je konkurenčnost temelj gospodarskega uspeha EU, saj spodbuja rast, inovacije in blaginjo, hkrati pa krepi njen globalni vpliv in odpornost. Dodal je še: „Pri razpravi o evropski konkurenčnosti moramo v ospredje postaviti ljudi in ne smemo nikogar pustiti ob strani. Končni učinek in pomen konkurenčnosti sta v tem, kako vpliva na dobrobit, priložnosti in blaginjo posameznikov in skupnosti. Zato je treba v vseh razpravah o konkurenčnosti prednost dati potrebam, pravicam in željam ljudi.“

Na plenarnem zasedanju je bilo sprejeto tudi mnenje o dolgoročni strategiji za konkurenčnost, ki sta ga pripravila poročevalka Emilie Prouzet in soporočevalec Stefano Palmieri. (mp)

Vsaka deseta ženska živi v hudi revščini. Vsaka tretja se sooča z nasiljem. Priča smo vse večjemu nasprotovanju pravicam žensk po vsem svetu, tudi v EU. Glede na to, da se evropske volitve in sestavljanje nove Evropske komisije hitro približujejo, bosta nadaljnja institucionalna podpora in podpora civilne družbe ključnega pomena za krepitev vloge žensk in deklet.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 25. aprila na plenarnem zasedanju razpravljal z nekaterimi najpomembnejšimi organizacijami EU, ki se zavzemajo za enakost spolov, da bi poudaril, da si je treba v naslednjem mandatu v EU še naprej prizadevati za pravice žensk.

Razprava je potekala dan za tem, ko je Evropski parlament prižgal zeleno luč za prvo direktivo EU o boju proti nasilju na podlagi spola, njena tema pa so bili sklepi 68. zasedanja Komisije OZN za položaj žensk (UNCSW68). Ta komisija je največji mednarodni forum za ocenjevanje napredka pri doseganju enakosti spolov na svetu, letos pa se je osredotočila na revščino žensk.

EESO je k njenemu 68. zasedanju, ki je potekalo marca v New Yorku, prispeval izjavo o revščini in vidiku spola, ki vključuje 10 točk za ukrepanje za gospodarsko opolnomočenje in socialno zaščito žensk.

„Ker revščina ni spolno nevtralna, se nanjo ne moremo odzvati na tak način. Nasilje nad ženskami vpliva na tveganje revščine žensk in na njihovo zmožnost enakopravne udeležbe na trgu dela. Zato lahko le pozdravim končno glasovanje v Evropskem parlamentu o prvi direktivi o zaščiti žensk pred nasiljem na podlagi spola in nasiljem v družini na evropski ravni,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke.

Usklajeno ukrepanje na vseh ravneh je v tem mandatu Komisije prineslo številne mejnike, kot sta direktiva EU o preglednosti plačil in strategija oskrbe, je dejal Lanfranco Fanti, član kabineta komisarke za enakost Helene Dalli.

Udeleženci razprave so se zavzeli za sestavo Sveta EU za enakost spolov, koordinatorja EU za boj proti nasilju nad ženskami in obnovitev mandata komisarke za enakost.

„Potrebujemo politično podporo EU,“ je dejala Florence Raes, direktorica bruseljskega urada Agencije OZN za ženske. Kljub resničnemu napredku na področju enakosti so pravice žensk ogrožene bolj kot kdaj prej in obstaja vse večja nevarnost, da bo enakost spolov izpadla s seznama prednostnih nalog.

„Če si ženska in pripadnica manjšinske skupine, to pomeni, da se boš morala boriti. Ne smemo pozabiti, da samo enakost ni več dovolj, temveč je treba za pravo enakost povezati več področij,“ je dejala Ilaria Todde, direktorica za zagovorništvo skupnosti lezbijk EuroCentralAsian Lesbian Community.

„Nasilje nad ženskami je globoko zakoreninjeno v patriarhalnih sistemih po vsem svetu. Danes pozdravljamo sprejetje prve direktive EU o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini,“ je dejala direktorica Evropskega ženskega lobija Mary Collins. (ll)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na aprilskem plenarnem zasedanju razpravljal o svežnju o mobilnosti talentov. Ta pobuda zajema vrsto novih ukrepov, ki naj bi povečali privlačnost Unije za talente iz držav zunaj EU in spodbudili mobilnost znotraj EU.

Gostujoča govornica Ylva Johansson, komisarka za notranje zadeve, je pozvala EESO, naj pomaga pri spodbujanju držav članic in organizacij civilne družbe, da bi sprejele to novost ter poskrbele za učinkovito politiko o delovnih migracijah.

Eden glavnih ukrepov v svežnju o mobilnosti talentov je pobuda „nabor talentov“, prvo prostovoljno orodje za povezovanje na ravni EU, s katerim lahko zainteresirane države članice povežejo delodajalce EU z iskalci zaposlitve iz tretjih držav.

Predsednik EESO Oliver Röpke je poudaril, da „se EU zaradi prehoda na zeleno in digitalno gospodarstvo ter demografskih izzivov sooča z resnim pomanjkanjem strokovno usposobljene delovne sile. Sveženj o mobilnosti talentov je lahko eden od načinov za ublažitev teh težav.“

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson pa je pozvala k pristopu Ekipe Evropa k delovnim migracijam s širšo evropsko razsežnostjo. „Delovne migracije so predvsem v pristojnosti držav članic in tako bo tudi v prihodnje. Toda ustvariti moramo tudi pristop Ekipe Evropa, pri katerem bodo institucije EU, države članice in organizacije civilne družbe skupaj oblikovale nove pobude in spodbujale izvajanje politik na področju mobilnosti delovne sile.“

Tatjana Babrauskienė, članica EESO in poročevalka za mnenje o svežnju o mobilnosti talentov, ki je bilo sprejeto na tem plenarnem zasedanju, je poudarila, da „mora biti nabor talentov EU praktično in zaupanja vredno orodje, ki ga je enostavno uporabljati in je privlačno tako za delojemalce kot delodajalce. Hkrati mora podpirati pravične, etične in zakonite delovne migracije.“  

Strokovna skupina EESO za zunanje odnose (REX) se je v okviru skupnih posvetovalnih odborov za Srbijo in Črno goro na dveh sejah sestala s sogovorniki iz teh držav. Skupni odbori organizacijam civilne družbe obeh strani omogočajo, da spremljajo pristopna pogajanja države kandidatke, razpravljajo o vprašanjih, ki so v skupnem interesu, in opozarjajo na področja, ki jih je treba obravnavati na poti k članstvu v Evropski uniji.

EESO je 5. aprila 2024 v Bruslju sprejel srbske člane skupnega posvetovalnega odbora, ki so razpravljali o trenutnem stanju odnosov med EU in Srbijo ter pogajanjih o pristopu k EU. Med obravnavanimi vprašanji so bile tudi priložnosti, ki jih Srbiji ponujata novi načrt za rast ter instrument za reforme in rast za Zahodni Balkan, razmere po volitvah v državi ter pregled stanja demokracije in pravne države v Srbiji.

Dogodka se je udeležil novoimenovani vodja misije Republike Srbije pri EU, Danijel Apostolović, ki je poudaril skupno stališče EU in Srbije glede tesnejšega sodelovanja pri vseh relevantnih vprašanjih v okviru pogajanj o pristopu Srbije.

Podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Aurel Laurențiu Plosceanu, je opozoril na pomen teh sej, saj jamčijo udeležbo predstavnikov civilne družbe, s čimer se okrepi podoba pristopa k EU v Srbiji. 

Seja se je končala s sprejetjem skupne izjave, ki bo posredovana evropskim institucijam ter lokalnim oblastem in vladi v Srbiji.

Video poročilo s seje si lahko ogledate na tej povezavi.

Članica skupnega posvetovalnega odbora EU-Srbija Nataša Vučković je bila 13. maja izvoljena za novo predsednico Evropskega združenja za lokalno demokracijo (ALDA). EESO je na generalni skupščini ALDA v Barceloni zastopal g. Plosceanu, ki je ge. Vučković čestital za imenovanje. 

******

18. seja skupnega posvetovalnega odbora EU-Črna gora je potekala 16. aprila v Podgorici in institucijam EU poslala jasno sporočilo, da je Črna gora odločena, da do leta 2028 postane 28. država članica EU.

Člani skupnega posvetovalnega odbora so svoje organizacije, nacionalne organe in institucije EU pozvali, naj si po najboljših močeh prizadevajo za izpolnitev vmesnih meril za pravno državo. Pridobitev poročila o oceni izpolnjevanja vmesnih meril za pravno državo do junija bo prelomnica v postopku pristopa k EU, ki bo omogočila začasno zaprtje drugih poglavij.

Sopredsednik skupnega posvetovalnega odbora in član EESO Decebal-Ștefăniță Padure je dejal: „Črnogorske oblasti bi morale uresničiti svoje ambiciozne cilje in organizirana civilna družba bi morala biti vključena v vse faze pristopnih pogajanj.“ Črnogorska sopredsednica skupnega posvetovalnega odbora Gordana Đurović je pozvala vse deležnike, naj podprejo prizadevanja za pridobitev pozitivnega poročila Komisije do junija.

Glavni pogajalec, dr. Predrag Zenović, je poudaril pomembno vlogo in konkretno pomoč civilne družbe v pogajalskem procesu, pri čemer je javna podpora za članstvo Črne gore v EU dosegla 80 %.

Veleposlanica EU v Črni gori Oana Cristina Popa je opozorila, da je Črna gora, kot kaže, končno našla potrebno stabilnost, da se lahko osredotoči na pristop k EU kot na svojo glavno strateško prednostno nalogo, in dodala: „Vsi si bomo prizadevali zagotoviti, da ta priložnost ne bo ostala neizkoriščena.“

Ob koncu seje je bila sprejeta skupna izjava, ki bo predstavljena stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru, stabilizacijsko-pridružitvenemu parlamentarnemu odboru, Evropski službi za zunanje delovanje, Evropski komisiji in črnogorski vladi. (at)