Evropske volitve so pred vrati in v Evropski zvezi slepih (EBU) spodbujamo vse, ki nam sledijo, naj glasujejo, čeprav je to morda še vedno težavno. Pri tem naj upoštevajo, koliko pozornosti kandidati in stranke posvečajo vključevanju v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov. Slepi in slabovidni državljani morajo namreč glasno izraziti svoja pričakovanja.
Evropske volitve so pred vrati in v Evropski zvezi slepih (EBU) spodbujamo vse, ki nam sledijo, naj glasujejo, čeprav je to morda še vedno težavno. Pri tem naj upoštevajo, koliko pozornosti kandidati in stranke posvečajo vključevanju v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov. Slepi in slabovidni državljani morajo namreč glasno izraziti svoja pričakovanja.
Evropska zveza slepih (EBU) je glas slepih in slabovidnih v Evropi. Prizadevamo si za dostopno in vključujočo družbo, v kateri imajo slepi in slabovidni enake možnosti za polno sodelovanje v vseh vidikih življenja. Politična udeležba je seveda bistven vidik, saj slepim in slabovidnim državljanom omogoča, da s svojim glasovanjem in političnim delovanjem spodbujajo invalidnim osebam prijazne politike in zakonodajo.
Volitve v Evropski parlament leta 2024 se bližajo in udeležba invalidov kot volivcev in kandidatov je pomembna in aktualna tema.
Po navedbah iz poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) iz leta 2019 približno 400.000 invalidov na zadnjih volitvah v Evropski parlament ni moglo glasovati. Invalidov je manj kot 5 % poslancev Evropskega parlamenta.
Pred prihodnjimi volitvami je EBU pripravil izjavo o evropskih volitvah, katere izhodišče je znova zahteva po določitvi standardov glede dostopnosti volitev (volilni postopki), informacij o volitvah (oprema in gradivo za volilno kampanjo, politične razprave, programi političnih strank in spletne strani), povolilnih postopkov (npr. pritožbeni mehanizmi) ter enakosti pri pravici do kandidiranja.
Osredotočamo se na volitve v Evropski parlament, ker je Evropska unija pristojna le za evropske volitve kot element državljanstva EU in za zagotavljanje enakih pravic invalidov v okviru pristojnosti EU. Ker pa organizacija volitev ostaja v pristojnosti držav članic, bi najboljše prakse na ravni EU samodejno vplivale tudi na vse druge volitve.
Žal je prepozno, da bi bile lahko zgled tokratne volitve v Evropski parlament. Ne zaradi nezanimanja samega Evropskega parlamenta, ravno nasprotno: maja 2022 je predlagal reformo volilne zakonodaje EU, predvsem da bi zajamčili pravico invalidov do samostojnega in tajnega glasovanja, proste izbire pomoči ter dostopnosti glasovanja po pošti in političnih kampanj. Žal se Svet EU na to doslej še ni odzval.
Za naslednje petletno zakonodajno obdobje EU Evropska zveza slepih poziva novo sestavo Evropskega parlamenta, naj še naprej spodbuja Svet k sprejetju predlagane reforme, da bi dosegli otipljiv napredek za volitve leta 2029. Lahko se zanesemo na podporo EESO, ki se je že leta 2020 zavzel za uradno zakonodajno pobudo Evropskega parlamenta, da bi invalidom zagotovili dejanske pravice do glasovanja na volitvah v Evropski parlament. Računamo lahko tudi na podporo Evropske komisije, ki je decembra lani objavila „Priročnik dobrih volilnih praks“ in zdaj pripravlja zbirko o praksah elektronskega glasovanja in uporabi IKT na volitvah; v obeh obravnava vidike dostopnosti.
Nuklearna medicina vsako leto več kot desetim milijonom pacientov v Evropi pomaga pri diagnosticiranju in zdravljenju bolezni, kot je rak, pa tudi bolezni srca in ožilja ter nevrovaskularnih bolezni.
Nuklearna medicina vsako leto več kot desetim milijonom pacientov v Evropi pomaga pri diagnosticiranju in zdravljenju bolezni, kot je rak, pa tudi bolezni srca in ožilja ter nevrovaskularnih bolezni.
Radiološke in jedrske tehnologije, pri katerih se uporabljajo radioaktivni izotopi, so bistvene v boju proti raku v vseh fazah oskrbe, pri zgodnjem odkrivanju, diagnosticiranju, zdravljenju in paliativni oskrbi.
Predvsem zaradi znanstvenih prebojev je število bolnikov, ki imajo koristi od nuklearne medicine, vse večje. Evropski raziskovalci in podjetja so razvili nekatere najnovejše oblike zdravljenja raka z radioligandno terapijo, npr. tarčno zdravljenje tumorjev in razširjenih metastaz pri endokrinem raku in raku prostate s farmacevtskimi izdelki. Lutecij-177 je na primer zelo obetaven radioaktivni izotop za zdravljenje raka prostate, zaradi katerega v Evropi vsako leto umre 90 000 ljudi. V primerjavi s tradicionalnimi načini zdravljenja se s sodobno radionuklidno terapijo omogoča dobro tarčno zdravljenje rakavih celic, kar je pogosto manj škodljivo za telo. Več deset tisoč bolnikov potrebuje tarčno radionuklidno terapijo, ki je pogosto edina možnost zdravljenja.
Vendar je oskrbovalna veriga v nuklearni medicini zelo zapletena, preden doseže pacienta. Zajema oskrbo z izvornimi materiali ter njihovo skladiščenje, obsevanje, predelavo, logistiko in uporabo. Ko so radioaktivni izotopi proizvedeni, jih je treba predelati, odpremiti in uporabiti v razmeroma kratkem času, nekatere na isti dan, druge v manj kot nekaj dneh, odvisno od njihove razpolovne dobe. Imajo zelo kratko življenjsko dobo in hitro razpadejo.
Presenetljivo je, da se te značilnosti ne upoštevajo pri čezmejnem prevozu in v carinskih postopkih. Zaradi številnih ovir v čezmejnem prevozu se lahko zgodi, da bodo prednostno obravnavane kozice namesto radioaktivnih izotopov, ki rešujejo življenja.
Zato EESO v mnenju o oskrbi z medicinskimi radioaktivnimi izotopi poziva k boljšemu sodelovanju med državami članicami za odpravo regulativnih ovir. V njem obravnava vse faze oskrbovalne verige z radioaktivnimi izotopi v Evropi ter opredeljuje ovire pri čezmejni oskrbi in odvisnost od tretjih držav. Predlaga tudi rešitve za pomanjkljivo infrastrukturo v Evropi in zadovoljitev potreb po usklajenih raziskavah in razvoju.
EESO se v priporočilih, predstavljenih v mnenju, strinja s sklepi, sprejetimi na aprilskem vrhu voditeljev držav EU, v katerih je bilo poudarjeno, da je treba zmanjšati strateško odvisnost Evrope v občutljivih sektorjih, kot so zdravstvo in kritične tehnologije. V skladu s poročilom Enrica Lette je bilo poudarjeno tudi, da se je treba osredotočiti na čezmejno opravljanje storitev in čezmejni pretok blaga, vključno z osnovnim blagom, kot so zdravila.
Evropa mora spodbujati proizvodnjo, da bi zagotovila večjo strateško avtonomijo pri oskrbi z radioaktivnimi izotopi. Čeprav je vodilna v svetu pri oskrbi z medicinskimi radioaktivnimi izotopi, je pri oskrbi z visoko koncentriranim nizko obogatenim kovinskim uranom in oskrbi z nekaterimi obogatenimi izotopi za cilje pri proizvodnji radioaktivnih izotopov močno odvisna od ZDA in Rusije.
EU je še vedno zelo odvisna od oskrbe s cilji stabilnih izotopov, ki omogočajo proizvodnjo nekaterih radioaktivnih izotopov za sodobne ali razvijajoče se molekularne radioterapije, kot je iterbij-176, ki se uporablja za proizvodnjo lutecija-177.
To je resničen izziv za oskrbovalno verigo s tem posebnim radioaktivnim izotopom, saj naj bi se svetovno povpraševanje po njem po pričakovanjih v prihodnjih letih potrojilo.
Oskrbovalna veriga je odvisna tudi od sistema proizvodnje, v reaktorjih ali pospeševalnikih, njihove predelave in dostave v bolnišnice. Za zagotovitev enakega dostopa do zdravljenja morajo države članice, zlasti raziskovalni centri in bolnišnice, tesneje sodelovati. Dejansko dostop do radioterapije ni enak v vseh državah članicah, zlasti v razvojni in pilotni fazi. Treba je omogočiti hitrejši dostop do raziskovalnih zdravil ali sočutno uporabo zdravil ter olajšati dostop majhnim bolnišnicam, ki morda nimajo dovolj strokovnega znanja in infrastrukture. Za nekatere paciente je dostop lahko ključnega pomena.
Evropsko financiranje raziskav, razvoja in inovacij v nuklearni medicini, zlasti v programih Obzorje in Euratom, je ključnega pomena pri odzivanju na potrebe pacientov. Evropa potrebuje strateške projekte skupnega interesa na tem področju v okviru prihodnjega večletnega finančnega okvira EU. V povezavi z evropskim načrtom za boj proti raku sta dragocena projekta strategija Evropske komisije Samira in njena pobuda za evropsko „radioizotopsko dolino“ (ERVI). Evropska komisija mora to nadgraditi in nuklearno medicino v večji meri vključiti v evropski načrt za boj proti raku in v misijo za boj proti raku v okviru programa Obzorje Evropa.
Države članice bi morale financirati tudi politike javnega zdravja s poudarkom na uporabi radioloških in jedrskih tehnologij v medicini. S tem bomo dali industriji močno sporočilo ter omogočili razvoj in rast raziskav in inovacij ter industrijske infrastrukture v Evropi. V sektor bomo pritegnili tudi več ljudi.
Skratka, oskrbo z radioaktivnimi izotopi v Evropi bomo izboljšali in naraščajoče povpraševanje pacientov zadovoljili le, če bomo sprejeli drzne politične odločitve.
Čeprav je Evropa vodilna na svetu pri oskrbi z medicinskimi radioaktivnimi izotopi, je pri ključnih osnovnih materialih in specifičnih dejavnostih predelave močno odvisna od tretjih držav. To lahko povzroči motnje v dobavnih verigah in mnogim Evropejcem onemogoči dostop do življenjsko pomembne diagnoze ter zdravljenja. Da bi zaustavili ta trend in pokrili vse večje povpraševanje pacientov, po besedah Alene Mastantuono, poročevalke EESO za mnenje na to temo, potrebujemo javne in zasebne naložbe v raziskave in razvoj ter v infrastrukturo za novo proizvodnjo, pa tudi trdno ureditev in pogumne politične odločitve.
Čeprav je Evropa vodilna na svetu pri oskrbi z medicinskimi radioaktivnimi izotopi, je pri ključnih osnovnih materialih in specifičnih dejavnostih predelave močno odvisna od tretjih držav. To lahko povzroči motnje v dobavnih verigah in mnogim Evropejcem onemogoči dostop do življenjsko pomembne diagnoze ter zdravljenja. Da bi zaustavili ta trend in pokrili vse večje povpraševanje pacientov, po besedah Alene Mastantuono, poročevalke EESO za mnenje na to temo, potrebujemo javne in zasebne naložbe v raziskave in razvoj ter v infrastrukturo za novo proizvodnjo, pa tudi trdno ureditev in pogumne politične odločitve.
V zadnjem članku naše kolumne Grem volit. Pa ti? vodja zagovorništva in kampanj pri Evropski zvezi slepih Antoine Fobes piše o zahtevah svoje organizacije, da bi bile volitve bolje dostopne. Kljub prizadevanjem invalidskih organizacij, EESO in Evropskega parlamenta evropske volitve spet zamujajo priložnost, da bi postale zgled.
V zadnjem članku naše kolumne Grem volit. Pa ti? vodja zagovorništva in kampanj pri Evropski zvezi slepih Antoine Fobes piše o zahtevah svoje organizacije, da bi bile volitve bolje dostopne. Kljub prizadevanjem invalidskih organizacij, EESO in Evropskega parlamenta evropske volitve spet zamujajo priložnost, da bi postale zgled.
Severna Makedonija je v svojih prizadevanjih za pristop k EU na kritičnem razpotju. Njeno pot so zaznamovali nazadovanje in zamude zaradi nerešenih dvostranskih sporov in upadanja javne podpore. Kljub tem oviram si država zaradi obetov gospodarske blaginje in regionalne stabilnosti še vedno želi članstva v EU.
Severna Makedonija je v svojih prizadevanjih za pristop k EU na kritičnem razpotju. Njeno pot so zaznamovali nazadovanje in zamude zaradi nerešenih dvostranskih sporov in upadanja javne podpore. Kljub tem oviram si država zaradi obetov gospodarske blaginje in regionalne stabilnosti še vedno želi članstvo v EU.
Raziskave javnega mnenja kažejo zaskrbljujoč trend, saj se je podpora članstvu v EU v zadnjih letih zmanjšala. To odraža splošno nezadovoljstvo zaradi počasnega napredka in občutka premajhne zavezanosti držav članic EU.
Pot države do pristopa k EU so zaznamovala številna zapletena vprašanja, ki segajo preko meja Severne Makedonije. Kriza demokracije in politična nestabilnost v regiji in med državami članicami EU skupaj s porastom desničarskega nacionalizma predstavljata velik izziv za proces vključevanja. Vendar je kljub tem izzivom prostor za optimizem in prenovo, saj mnogi vidijo vključevanje v EU kot pot do prihodnje blaginje in boljšega življenjskega standarda. Prav tako je obetavno, da je država svojo zakonodajo že precej dobro uskladila z zakonodajo EU.
V prihodnje si mora Severna Makedonija prednostno prizadevati za napredek pri reformah in pogajalskih poglavjih na kritičnih področjih, kot so pravna država, pravosodje, demokracija in boljša javna uprava. Viden napredek na teh področjih, ki ga spodbuja proces pristopa k EU, bi prav tako okrepil javno podporo EU. Zavezanost demokratičnim vrednotam, regionalnemu sodelovanju in prizadevanju za skupno evropsko usodo bo ključnega pomena, ko se bo država prebijala po svoji zahtevni pristopni poti.
Država bi morala pokazati politično zrelost in izvesti potrebne reforme, EU pa mora prebivalcem Severne Makedonije pokazati, da je pristopni proces pravičen, da temelji na dosežkih in napreduje. Pokazati je treba politično voljo za napredek pri pristopu, kot se je pokazala v zvezi z Ukrajino. Napredek je treba nagraditi in sprejeti ukrepe za zagotovitev ustreznih zmogljivosti na obeh straneh za vodenje procesa.
Nenazadnje bi moralo biti jasno, da za pridružitev Severne Makedonije ali celotne regije EU ni boljše alternative, ki bi koristila vsem. Severna Makedonija je sicer majhna, vendar bi njena bogata kulturna dediščina, strateška lega in zavezanost demokratičnim vrednotam prinesle regionalno stabilnost in priložnosti za gospodarsko rast ter okrepile raznolikost in kohezijo EU.
Dobrodošli v podkastu Pogled s terena Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESC). Tokrat se bomo posvetili kompleksnosti gospodarskega upravljanja in izzivom, s katerimi se sooča evropsko gospodarsko okolje. Izvedeli boste, kakšna je stopnja soglasja o gospodarskem upravljanju med državami EU in se seznanili s težkimi odločitvami, ki jih bo morala Evropa sprejeti pri prilagajanju gospodarstva zahtevam 21. stoletja.
Dobrodošli v podkastu Pogled s terena Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESC). Tokrat se bomo posvetili kompleksnosti gospodarskega upravljanja in izzivom, s katerimi se sooča evropsko gospodarsko okolje. Izvedeli boste, kakšna je stopnja soglasja o gospodarskem upravljanju med državami EU in se seznanili s težkimi odločitvami, ki jih bo morala Evropa sprejeti pri prilagajanju gospodarstva zahtevam 21. stoletja.
Z nami so tokrat Luca Jahier, nekdanji predsednik EESO in sedanji predsednik skupine EESO za evropski semester, Margarida Marques, poslanka EP iz Naprednega zavezništva socialistov in demokratov, Maria Demertzis, višja sodelavka inštituta Bruegel, in Maria Tadeo, dopisnica iz Bruslja. (tk)
EESO je na svojem že tradicionalnem dnevu odprtih vrat v soboto, 4. maja 2024, sprejemal obiskovalce, jih seznanjal s svojo vlogo v primerjavi z drugimi evropskimi institucijami in jih spodbujal k udeležbi na prihodnjih evropskih volitvah.
EESO je na svojem že tradicionalnem dnevu odprtih vrat v soboto, 4. maja 2024, sprejemal obiskovalce, jih seznanjal s svojo vlogo v primerjavi z drugimi evropskimi institucijami in jih spodbujal k udeležbi na prihodnjih evropskih volitvah.
Na svojem sedežu v stavbi Jacques Delors v Bruslju je na ta dan organiziral vrsto dejavnosti. Obiskovalci so si lahko ogledali prostore in spoznali, kaj lahko EESO stori zanje, se seznanili z njegovo vlogo v postopku odločanja EU ter si s člani EESO izmenjali interese in skrbi.
Lahko so spoznali tudi delo članov EESO v njihovih domovinah in v živo sodelovali pri raznih dejavnostih, kot so interaktivne igre in kviz o EU, ter si ogledali poslikavo obraza otrok.
Zjutraj je v Odbor poleg tega prispela skupina članov EESO in zaposlenih, ki so prekolesarili več sto kilometrov po Franciji in Belgiji, da bi ozaveščali o pomenu evropskih volitev.
Pod vodstvom člana EESO Bruna Choixa iz skupine delodajalcev so v štirih dneh in po približno 500 kilometrih pripotovali iz Caena v Franciji v Bruselj. Na zadnjem delu poti od Waterlooja do sedeža EESO v Bruslju so se jim pridružili še drugi člani EESO in zaposleni. (mp)
Strokovna skupina EESO za zunanje odnose (REX) je organizirala drugo kampanjo in konferenco o boju proti dezinformacijam v okviru splošnega projekta o dezinformacijah, ki naj bi se izvajal s pomočjo civilne družbe.
Strokovna skupina EESO za zunanje odnose (REX) je organizirala drugo kampanjo in konferenco o boju proti dezinformacijam v okviru splošnega projekta o dezinformacijah, ki naj bi se izvajal s pomočjo civilne družbe.
Po uspešni kampanji v Bolgariji je tokratni dogodek 18. aprila potekal v Moldaviji. Država je nedavno okrepila svoje zmogljivosti na področju strateškega komuniciranja in dialoga z ustanovitvijo dveh posebnih organov: Centra za strateško komuniciranje in boj proti dezinformacijam in Centra za civilne pobude za narodne manjšine.
Konferenca je potekala v sodelovanju z moldavsko državno univerzo v Kišinjevu.
Predsednik EESO Oliver Röpke je na konferenci poudaril pomen spodbujanja dialoga in vključevanja vseh državljanov iz različnih okolij in skupnosti v boj proti tujemu vmešavanju in dezinformacijam.
Dezinformacije se običajno širijo med prebivalstvom, in sicer pogosto horizontalno, kar pomeni, da najboljši način za reševanje problema ni pristop od zgoraj navzdol, temveč z vključitvijo in neposrednim sodelovanjem državljanov. Pri tem ima lahko organizirana civilna družba ključno vlogo, saj dezinformacije uničujejo strukturo naše družbe.
Ana Revenco, direktorica Centra za strateško komuniciranje in boj proti dezinformacijam ter ena glavnih govornikov na konferenci, je poudarila, da se državljani sami ne morejo boriti proti dezinformacijam, center pa bi lahko izboljšal svoja zmogljivosti za dolgoročni boj proti strupenim dezinformacijam.
„Odprava dezinformacij ni realen cilj. Naša skupna prizadevanja bodo usmerjena v razkrivanje in preprečevanje lažnih novic ter ublažitev zlonamernih posledic, ki jih imajo na našo družbo,“ je dodala.
Mihai Peicov, vodja Centra za civilne pobude za narodne manjšine, je dejal, da je ustanovitev tega centra s strani vlade pomemben korak k vključevanju vseh v družbo. Dodal je, da so za manjšine potrebne nove izobraževalne politike.
Na konferenci sta bila poudarjena vloga izobraževanja in osredotočenost na mlade, saj je veliko informacij prišlo iz vrst najmlajših, študentov in novinarjev, ki so se udeležili konference.
Video poročilo o konferenci si lahko ogledate tukaj.
Po 20 letih v „čakalnici“ za pristop k EU se je v Severni Makedoniji zmanjšala podpora javnosti za članstvo v EU. Kljub počasnemu napredku, nazadovanju in zamudam (Severni Makedoniji je bil decembra 2005 podeljen status kandidatke, šele 15 let zatem pa so se začela pristopna pogajanja, kar je najdaljši čas čakanja v zgodovini EU), pa obljuba gospodarske blaginje in regionalne stabilnosti še naprej vodi državo v njeni želji, da se pridruži bloku. Tudi EU mora pokazati pripravljenost za napredovanje pristopnega procesa in nagraditi napredek, meni naša posebna gostja Biljana Spasovska, izvršna direktorica Mreže za razvoj balkanske civilne družbe in „članica države kandidatke“ iz Severne Makedonije v EESO.
Po 20 letih v „čakalnici“ za pristop k EU se je v Severni Makedoniji zmanjšala podpora javnosti za članstvo v EU. Kljub počasnemu napredku, nazadovanju in zamudam (Severni Makedoniji je bil decembra 2005 podeljen status kandidatke, šele 15 let zatem pa so se začela pristopna pogajanja, kar je najdaljši čas čakanja v zgodovini EU), pa obljuba gospodarske blaginje in regionalne stabilnosti še naprej vodi državo v njeni želji, da se pridruži bloku. Tudi EU mora pokazati pripravljenost za napredovanje pristopnega procesa in nagraditi napredek, meni naša posebna gostja Biljana Spasovska, izvršna direktorica Mreže za razvoj balkanske civilne družbe in „članica države kandidatke“ iz Severne Makedonije v EESO.
Biljana Spasovska je izvršna direktorica Mreže za razvoj balkanske civilne družbe (BCSDN), regionalne mreže organizacij civilne družbe, ki sodelujejo pri krepitvi vloge civilne družbe na Balkanu in njenega razvoja. Je tudi sopredsednica Partnerstva organizacij civilne družbe za razvojno učinkovitost, članica partnerstva Svetovni standard za odgovornost organizacij civilne družbe in „članica države kandidatke“ v EESO.
Biljana ima več kot deset let izkušenj z vodenjem politik in zagovorniškimi prizadevanji za krepitev vloge civilne družbe na Balkanu in njenega glasu v nacionalnih političnih procesih in političnih procesih v EU. Vodila je več regionalnih, evropskih in svetovnih skupnih projektov, namenjenih spodbujanju boljšega okolja za civilno družbo, verodostojnejše širitvene politike EU, večje odgovornosti civilne družbe in učinkovitejšega razvojnega sodelovanja, ter prispevala k njim.
Ima magisterij iz interdisciplinarnih študij na Univerzi v Bologni in pripravlja doktorat s področja globalizacije in demokracije.
Na konferenci z več kot 1000 udeleženci in 150 govorniki, ki so se zbrali v kongresnem centru Square v Bruslju, so bile na podlagi najnovejših znanstvenih ugotovitev predstavljene učinkovite krožne rešitve, EESO pa je prisotne seznanjal z uspehom platforme.
Cillian Lohan, član EESO in soustanovitelj platforme, je to označil za „mrežo vseh mrež“, saj povezuje oblikovalce politik in civilno družbo za napredek na področju krožnega gospodarstva. Anders Ladefoged, član usmerjevalne skupine za platformo, je poudaril, da je platforma mesto za sodelovanje in učenje, zato ima veliko vlogo pri razpravah o napredku in pomanjkljivostih Evrope na tem področju. Maria Nikolopoulou, članica EESO, je povedala, da je platforma vse bolj interaktivna in da s pobudami, kot so #EUCircularTalks – pogovori EU o krožnosti – spodbuja dialog.
Na sklepni seji konference je Jutta Urpilainen, komisarka za mednarodna partnerstva, napovedala dve pobudi za podporo svetovnemu prehodu na krožno gospodarstvo: center EU za vire za krožno gospodarstvo (EU Circular Economy Resource Centre), za katerega bo Evropska komisija namenila 15 milijonov EU, in program za prehod na krožno gospodarstvo v vzhodni in južni Afriki (SWITCH to Circular Economy in East and Southern Africa), h kateremu bo v petih letih prispevala 40 milijonov EUR. Deležniki evropske platforme so pozvali k podpori obeh pobud.
Evropsko platformo deležnikov za krožno gospodarstvo sta leta 2017 skupaj ustanovila EESO in Evropska komisija. Njene naloge so spodbujati dialog, seznanjati s primeri dobre prakse in posredovati informacije o krožnem gospodarstvu, da bi se ta vizija uresničila v praksi. EESO se aktivno zavzema za krožnost in je že leta 2015 podprl akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo. Platforma je mesto za skupna prizadevanja za to, da bi vse deležnike pritegnili k uresničevanju vizije o krožnem gospodarstvu in tako z dialogom in sodelovanjem pospešili prehod.
