Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), osrednja sindikalna organizacija v Evropi, ki na evropski ravni zastopa 45 milijonov delavcev, je zavrnila podporo kompasu za konkurenčnost, tj. načrtu Evropske komisije za podporo gospodarstvu EU. Kompas je v sedanji obliki zanjo namreč nesprejemljiv. Z Esther Lynch, generalno sekretarko ETUC, smo govorili o glavnih pomislekih delavcev glede kompasa in usodi evropskega stebra socialnih pravic ob vnovičnih pozivih k drastični deregulaciji in večji osredotočenosti na konkurenčnost.

Sindikati v EU so že izrazili nezadovoljstvo z najnovejšim načrtom Evropske komisije za oživitev gospodarstva EU. Kaj je po vašem mnenju glavna pomanjkljivost kompasa za konkurenčnost, ki ga je predstavila Komisija? Kateri predlogi v načrtu so še posebej problematični?

Glavna težava kompasa za konkurenčnost Evropske komisije je, da deregulaciji daje prednost pred naložbami, potrebnimi za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, razvoj močne evropske industrijske politike in zagotavljanje kakovostnih javnih storitev. Čeprav je v kompasu priznan pomen kakovostnih delovnih mest za konkurenčno gospodarstvo, pa namesto predlaganja potrebne zakonodaje za okrepitev pravic, izboljšanje delovnih pogojev in spodbujanje kolektivnih pogajanj to prioriteto spodkopava s spodbujanjem deregulacije, ki lahko privede do slabših delovnih pogojev in negotovosti zaposlitve.

Eden najbolj zaskrbljujočih predlogov je uvedba 28. pravne ureditve za podjetja, ki bi podjetjem omogočila delovanje zunaj nacionalnega delovnega prava. To bi lahko resno okrnilo delovno zakonodajo po vsej Evropi in ustvarilo tekmovanje v zniževanju pravic in zaščite delavcev.

Podobno je zelo problematična tudi prepoved čezmernega prenašanja zakonodaje, tj. zmožnost vlad, da sprejmejo zakonodajo, ki presega minimalne standarde, določene v direktivah EU. Za razliko od uredb EU je namen direktiv EU ta, da določajo minimalne standarde za vse države. Če bi opredeljevale zgornjo mejo dovoljenega, to ne bi le izničilo tega namena, temveč bi močno škodovalo zaposlenim in pomenilo uničenje težko doseženega napredka na področju zdravstvenega varstva, izobraževanja, zdravja in varnosti pri delu ter pravičnega plačila, če naštejemo nekaj primerov.

Poleg tega se v kompasu poziva k pokojninskim reformam, ki temeljijo na daljši delovni dobi, kar je problematično, saj delavcem nalaga nepotrebno breme, hkrati pa se ne obravnava potreba po vzdržnih in pravičnih pokojninskih sistemih.

Kompas se tudi močno nagiba v korist podjetij, saj so bile poslovnim skupinam dane številne obljube, obenem pa ni konkretnih zakonodajnih zavez, ki bi koristile zaposlenim. Tako denimo niso vključeni ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da bi se javne naložbe uporabljale za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, ne zgolj za povečanje dobička podjetij.

Če povzamem, v kompasu za konkurenčnost potrebe podjetij niso uravnotežene s pravicami delavcev in njihovo blaginjo, zato je v sedanji obliki kot predlog nesprejemljiv.

Ali menite, da bi lahko bilo izvajanje evropskega stebra socialnih pravic zdaj ogroženo?

Komisija se je v svojem nedavno objavljenem delovnem programu za leto 2025 na papirju ponovno zavezala evropskemu stebru socialnih pravic. Toda v praksi je ta delovni program prvi po letu 2019, ki ne vključuje nobene socialne zakonodajne pobude.

Po drugi strani je Komisija za naslednje leto predlagala osem zakonodajnih aktov o poenostavitvi. Nihče ne želi biti preobremenjen z administracijo, zato sindikati redno predlagajo rešitve v ta namen, na primer pravila o javnem naročanju.

Toda jasno je, da težav, s katerimi se sooča Evropa, ne bo mogoče rešiti s poenostavitvijo.

Izvajanje stebra socialnih pravic najbolj ogroža val množičnih odpuščanj, ki se napoveduje po vsej Evropi. To bo ogrozilo plače in varnost zaposlitve, pa tudi pokojnine, socialno zaščito in številna druga načela stebra.

Poskrbeti je treba za naložbe v zaščito in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, vključno z instrumentom SURE 2.0 in močnim naložbenim mehanizmom EU, ter uvesti potrebne zakonodajne pobude za zagotavljanje kakovostnih delovnih mest.

Kakšna bi bila prava pot, da EU izboljša svoj položaj v sedanjih svetovnih gospodarskih razmerah, če ne z zmanjšanjem regulativnih bremen?

Do odpuščanj je prišlo zaradi pomanjkanja naložb – tako zasebnih kot javnih.

Namesto da bi podjetja vlagala v plačilo delavcem ter prepotrebne raziskave in razvoj, naložbe preusmerjajo k neperspektivnim izplačilom dividend in odkupom delnic, s čimer dušijo zeleni in tehnološki razvoj v Evropi.

V zadnjih nekaj letih so ZDA in Kitajska začele izvajati obsežne javne naložbe. EU je v tem času sprejemala nova pravila, zaradi katerih so bile države članice prisiljene v varčevalne reze.

EU mora nujno spremeniti smer. Množične javne naložbe s socialnimi pogoji, s katerimi bi zagotovili kakovostna delovna mesta, so osnova za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic.

Esther Lynch je generalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Ima bogate sindikalne izkušnje na irski, evropski in mednarodni ravni ter je bila v preteklosti že namestnica generalnega sekretarja in konfederalna sekretarka pri ETUC. Vodila je prizadevanja za krepitev pravic delavcev in sindikatov ter tako vplivala na ključne direktive o ustreznih minimalnih plačah, preglednih in predvidljivih delovnih pogojih ter žvižgaštvu. Vodila je tudi kampanje v podporo evropskemu stebru socialnih pravic in pravičnemu plačilu. S svojim delom je poskrbela za določitev 15 pravno zavezujočih mejnih vrednosti izpostavljenosti rakotvornim snovem in za sporazume socialnih partnerjev o digitalizaciji in reprotoksinih. Že vse življenje je feministka in se zavzema za odpravo podcenjevanja dela, ki ga pretežno opravljajo ženske.

ETUC zastopa 45 milijonov članov iz 94 sindikalnih organizacij v 42 evropskih državah in 10 evropskih zvez sindikatov.