Preveč ovir še vedno spodkopava potencial digitalnih energetskih sistemov. Pametnejše rešitve je težko udejanjiti, zlasti zaradi strogih upravnih postopkov, pomanjkanja učinkovitih spodbud ter neprožnosti prenosnega in distribucijskega omrežja zaradi premajhnih naložb v energetsko infrastrukturo.

To so glavne ugotovitve iz mnenja EESO „Digitalizacija energetskega sistema – akcijski načrt EU“.

Mnenje sta pripravila poročevalec Thomas Kattnig in soporočevalec Zsolt Kükedi, sprejeto pa je bilo na marčevskem plenarnem zasedanju.

EESO na splošno podpira cilje in večino ukrepov, predlaganih v akcijskem načrtu Evropske komisije. Vendar ga po njegovem mnenju Komisija ne vključuje v splošno energetsko politiko in ustvarja silosni pristop. Digitalizacija energetskega sistema mora pripeljati do skupnih rešitev, kjer bodo uporabnikom na voljo spodbude za sodelovanje v digitaliziranem energetskem sistemu.

V prihodnji zasnovi energetske infrastrukture morajo biti v razvoj pametnih energetskih sistemov aktivno vključeni vsi odjemalci. „V procesu digitalizacije bi morali nujno okrepiti vlogo aktivnih odjemalcev ter jih spodbujati in jim omogočiti, da uporabljajo čim več pametnih rešitev“, je dejal g. Kükedi.

Poleg tega obstaja tveganje, da se nove storitve, ki temeljijo na podatkih, in inovativne tehnološke rešitve ne bodo izvajale dovolj hitro zaradi pomanjkanja kvalificiranih delavcev in usposobljenih strokovnjakov, ki bi pomagali pri njihovi uporabi. Za dosego teh ciljev je treba sprejeti ciljno usmerjene ukrepe politike trga dela in izobraževanja. „Potrebujemo usklajen pristop in tesno sodelovanje s socialnimi partnerji. Nujno je sodelovanje organizacij civilne družbe“, je dejal g. Kattnig. (mp)