Pripravil Rudolf KOLBE

Stavbni sektor ustvari precejšen delež emisij CO₂ v Evropski uniji in po svetu. Bistveno je zmanjšati njegov odtis; spodbujanje lesene gradnje je pomemben vzvod, da bi to dosegli in spodbudili zeleni prehod.

Les veže ogljik, še preden se uporabi kot gradbeni material (drevo sestavlja približno 50 % čistega ogljika), in ima zelo dobre rezultate na številnih področjih: les iz certificiranih trajnostno upravljanih gozdov je v številnih državah na voljo razmeroma blizu gradbišč, predelava je redko problematična ali okolju škodljiva, poleg tega pa je les mogoče zlahka ponovno uporabiti. Primerjave z ekvivalentnimi stavbami v njihovem celotnem življenjskem ciklu kažejo, da je les dobra alternativa z vidika vsebovane energije, emisij toplogrednih plinov, onesnaževanja zraka in vode ter drugih kazalnikov učinka.

Za spodbujanje lesene gradnje kot načina za doseganje podnebnih ciljev pa je treba pri naročanju uporabiti merila kakovosti, vključno z meriloma trajnostnosti in življenjskega cikla, ter izbrati ustrezne postopke naročanja, ki omogočajo inovativne rešitve. Potrebujemo strožje pravne obveznosti za konkurenčnost, ki temelji na kakovosti, in za podnebju prijazno javno naročanje, sprejeti pa je treba tudi ukrepe za izobraževanje javnih naročnikov za izvajanje takšnih meril in obveznosti.

Poleg tega je treba uvesti minimalne standarde za emisije ogljika v celotnem življenjskem ciklu in obvezno poročanje o teh emisijah ogljika povsod v gradbeništvu ter ustvariti pravno in tehnično okolje, ki bo omogočalo inovacije na splošno, posebej pa pri leseni gradnji.

Ljudje v stavbah živimo in jih uporabljamo – v lesenih stavbah lahko najdemo trajnostna, vključujoča in čudovita bivališča.