Organizacija SUS Inima je dozdaj pomagala več deset tisoč ukrajinskim beguncem, ki jim je našla nastanitev, poskrbela za njihove osnovne potrebe ali jim zagotovila izobraževanje. Nudi jim tudi psihološko podporo pri premagovanju vojnih travm. Vzpostavlja se infrastruktura, ki bo beguncem približala romunski gospodarski in pravni okvir. Vse to s ciljem, da bi se lahko čim bolj nemoteno vključili v romunsko družbo in se v njej počutili doma. Pogovarjali smo se s predstavnico SUS Inima, Lu Knobloch.

EESO info: Kaj vas je spodbudilo, da ste začeli s projektom ali pobudo?

SUS INIMA je razvila programe ukrepanja in kriznega odzivanja, ker je bila na lokalni ravni potrebna organizacija, ki bi lahko sodelovala z javnimi in zasebnimi subjekti, hkrati pa zagotovila preglednost in verodostojno sodelovalno platformo, prek katere bi voljni deležniki lahko nudili pomoč. To je bilo potrebno tudi zato, ker so bili med ukrajinskimi begunci večinoma ženske in otroci; mnogi so bili celo prvič v tujini in niso imeli nobenih izkušenj s pravnimi papirji, načrtovanjem poti itd. Razmere še otežujejo jezikovne ovire.

Kako je bil vaš projekt sprejet? Ali ste od ljudi, ki ste jim pomagali, dobili kakšen odziv? (Nam lahko morda navedete kakšen primer?)

Na začetku je bila ponujena pomoč sprejeta z nekaj zadržanosti, vendar se je število hvaležnih prejemnikov najrazličnejših vrst pomoči, ukrepov ali storitev, kot so nastanitev, prevoz, kritje osnovnih potreb (hrana in pobude v odziv na krizo) ter izobraževanje, bistveno povečalo.

Kako boste ta posebna sredstva uporabili za dodatno pomoč skupnosti? Ali že načrtujete nove projekte?

Ta posebna sredstva bomo uporabili na dveh področjih: 1) psihološka podpora beguncem, zlasti otrokom, in pomoč pri premagovanju travm; 2) razvoj nove pobude ekonomske in socialne kohezije v smislu vzpostavljanja infrastrukture, ki lahko beguncem pomaga z osnovnim razumevanjem romunskega pravnega in gospodarskega okvira in jim o njem svetuje ter dejavno spodbuja in podpira iskanje zaposlitve ali ustanovitev lokalnega podjetja, s čimer se spodbuja aktivno državljanstvo in trajnostno vključevanje v družbo.

Kaj bi svetovali drugim organizacijam, da bi s tovrstnimi dejavnostmi in programi dosegle kar največ?

• Osredotočiti se je treba na sodelovanje z lokalnimi oblastmi, deležniki in nevladnimi organizacijami, ne pa z njimi tekmovati.
• Vsi programi in pobude, ki jih želiš razviti, naj temeljijo na študijah primerov dejanskih potreb ljudi, ki so jim namenjeni.

Ali bi lahko po vašem mnenju, če se bo vojna v Ukrajini nadaljevala, solidarnost z ukrajinskimi begunci začela pojemati? Kaj lahko in morajo storiti organizacije civilne družbe, da bi to preprečile? Bi EU tu lahko imela pozitivno vlogo?

Solidarnost je še vedno zelo velika. Vendar se obseg podpore, ki jo nudijo lokalne skupnosti, zmanjšuje zaradi izčrpanja virov. Ena od rešitev za sedanje potrebe je nadaljevanje podpore in pomoči, ki jo dobivajo begunci pri vključevanju v lokalno skupnost, v kateri se nahajajo. Poleg tega bi koristila tudi določena poenostavitev birokracije in postopkov, ki so potrebni za to, da se ukrajinski begunci lahko zaposlijo, ustanovijo podjetje, odprejo bančni račun, sklenejo zavarovanje in dobijo zdravstveno oskrbo. To je potrebno, da bi se trajno zmanjšala finančna odvisnost od zunanjih virov. Civilna družba ima ključno vlogo pri razvoju in izvajanju dodeljevanja pomoči in podpore beguncem. EU lahko pomaga pri ustvarjanju širših mrež na ravni Komisije, s čimer bi podprla in olajšala izmenjavo znanja in izkušenj, ki je lahko koristna za vse udeležene strani: izvajalce in upravičence.