EESO meni, da je treba direktivo o okoljski kriminaliteti izvajati učinkoviteje, da bi zagotovili čim boljše varstvo okolja v EU.

Direktiva je bila leta 2008 sprejeta predvsem za to, da bi poskrbeli za učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v vseh državah EU.

EESO je na podlagi podatkov, ki jih je zbral med petimi informativnimi obiski, ugotovil številne pomanjkljivosti pri izvajanju direktive, ki so očitno skupne vsem državam članicam.

Nizka stopnja obsodb kaže na to, da se kazniva dejanja zoper okolje ne obravnavajo dovolj resno. Tudi upravne sankcije veljajo za neučinkovite.

Usposabljanje tožilcev in sodnikov je bilo poudarjeno kot resnična in nujna potreba. EESO meni, da bi bilo koristno, če bi imeli specializirane policijske enote in sodišča. Dejstvo, da ni osrednje enote za okoljsko kriminaliteto, tudi velja za oviro pri raziskovanju čezmejnih kaznivih dejanj zoper okolje.

„Imamo premalo kadrov in finančnih virov,“ pravi poročevalec EESO Arnaud Schwartz.

EESO tudi meni, da bi morale države članice izboljšati pogoje, pod katerimi lahko žrtve okoljske škode vložijo skupinsko tožbo.

EESO priporoča revizijo direktive, in sicer na podlagi:

• najnovejših pogodb EU, ki omogočajo uporabo sankcij,
• novih vrst kaznivih dejanj,
• razpona najnižjih sankcij za fizične in pravne osebe. (mr)