EESO info

Evropski ekonomsko-socialni odbor je sprejel mnenje na lastno pobudo, v katerem je podal priporočila za agendo EU o pravicah invalidov za naslednje desetletje. Evropsko komisijo poziva, naj priporočila upošteva pri pripravi strategije, saj bo ta vplivala na življenja več kot sto milijonov invalidov, ki živijo v Evropi.

Poročevalec za mnenje Ioannis Vardakastanis je dejal: „Agenda o pravicah invalidov za naslednje desetletje mora biti veliko bolj ambiciozna kot sedanja strategija, zlasti je treba bistveno izboljšati njeno spremljanje in izvajanje.“

EU in vse njene države članice so podpisale in ratificirale Konvencijo ZN o pravicah invalidov, zato EESO poziva Komisijo, naj konvencijo v celoti upošteva v agendi o pravicah invalidov za obdobje 2020-2030.

Nova strategija bi morala vključevati tudi ukrepe za dosledno izvajanje povezanih ciljev ZN za trajnostni razvoj in načel iz evropskega stebra socialnih pravic, kar je manjkalo v strategiji o invalidnosti, ki se je izvajala od leta 2010.

EESO močno poudarja, da je treba izvajanje konvencije o pravicah invalidov kot tudi agende spremljati na ravni EU. Komisiji priporoča, naj v vseh svojih generalnih direktoratih ter v agencijah in institucijah EU ustanovi „kontaktne točke za invalide“. Velik poudarek bi morali invalidnosti nameniti tudi v generalnem direktoratu za pravosodje in potrošnike ter tako podpreti novo komisarko za enakost.

EESO poziva, naj se invalidnost vključi v vse evropske politike in zakonodajo, ki vplivajo na življenje invalidov. Agenda bi morala spodbujati družbo, kateri je raznolikost ključna vrednota in ki v celoti spoštuje načela nediskriminacije, dostopnosti, udeležbe in vključevanja. (ll)

EESO je v informativnem poročilu, sprejetem na decembrskem plenarnem zasedanju, opozoril, da je treba z ukrepi, prilagojenimi posebnim potrebam različnih vrst podjetij, podpreti digitalno preobrazbo MSP.

Poročilo analizira sedanje stanje na področju digitalizacije v državah severnega, južnega in vzhodnega Sredozemlja ter opozarja na specifične izzive. Ena glavnih ugotovitev iz poročila je, da je nujno oblikovati širšo politično agendo, namenjeno „krepitvi odločilne vloge MSP v družbeno-gospodarskem razvoju evro-sredozemskih držav, in, kar je najpomembneje, v boju proti brezposelnosti“.

EESO v poročilu poudarja, kako pomembno je ozaveščati o tem vprašanju, in med drugim predlaga, naj se pri prihodnji reviziji evropske sosedske politike in dvostranskih pridružitvenih sporazumov prednostno obravnavajo naložbe v digitalno infrastrukturo, pa tudi v reforme izobraževanja, ki so potrebne za izboljšanje digitalnih kompetenc učiteljev in študentov. EESO priporoča tudi naložbe v kampanje ozaveščanja, da bi MSP predstavili stroške nedigitalizacije: „Poskrbeti moramo za to, da se bodo MSP zavedala, da nedigitalizacija ni rešitev,“ pojasnjuje poročevalka María Helena De Felipe. (dgf)

To je bilo sporočilo, ki so ga na evropske institucije naslovili akterji socialnega gospodarstva, ki so se v Strasbourgu – evropski prestolnici socialnega gospodarstva 2019 sestali na 4. evropskem dnevu podjetij socialnega gospodarstva ravno v času, ko je Evropski parlament potrdil novo komisarsko ekipo Ursule von der Leyen.

EESO je v sodelovanju s francoskim ministrstvom za ekološki in solidarnostni prehod ter mestom in evropskim metropolitanskim območjem Strasbourg organiziral 4. evropski dan podjetij socialnega gospodarstva na temo Socialno gospodarstvo: mobilizacija mest, regij in civilne družbe. Pakt za učinek za Evropsko unijo.

Vsi govorniki so poudarili, da je socialno gospodarstvo morda edina izvedljiva alternativa načinu proizvodnje in potrošnje, ki ogroža preživetje planeta in povečuje socialne neenakosti, saj vrednote enakosti, socialne pravičnosti in trajnostnega razvoja umešča v jedro gospodarskega modela. V razmerah, ki jih zaznamujejo globalizacija in premestitve, ponuja model, ki je trdno zasidran v naših mestih in regijah.

Udeleženci so sprejeli skupno izjavo, v kateri so predstavili ukrepe, s katerimi bi socialno gospodarstvo v Evropi pridobilo večji pomen, ter pozvali k celoviti, dosledni politični pobudi s konkretnimi ukrepi za:

• vzpostavitev primernega finančnega ekosistema, spodbujanje strateških naložb v inovativne in trajnostne projekte socialnega gospodarstva skozi ves življenjski cikel in prednostno obravnavanje socialnega gospodarstva v programih financiranja EU;
• zagotavljanje, da podjetja socialnega gospodarstva lahko v celoti izkoriščajo prednosti digitalnega prehoda;
• okrepitev prepoznavnosti in spodbujanje socialnega gospodarstva v vsej Evropi;
• podporo javnim organom pri prizadevanjih, da se socialno gospodarstvo vključi v vse ravni izobraževanja;
• zagotavljanje, da vse javne ustanove na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni izvajajo socialno in ekološko odgovorne postopke oddaje javnih naročil.

Izjava je bila poslana Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji, da jo bosta lahko od začetka mandata upoštevala pri svojem delu. (dm)

EESO meni, da je treba direktivo o okoljski kriminaliteti izvajati učinkoviteje, da bi zagotovili čim boljše varstvo okolja v EU.

Direktiva je bila leta 2008 sprejeta predvsem za to, da bi poskrbeli za učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni v vseh državah EU.

EESO je na podlagi podatkov, ki jih je zbral med petimi informativnimi obiski, ugotovil številne pomanjkljivosti pri izvajanju direktive, ki so očitno skupne vsem državam članicam.

Nizka stopnja obsodb kaže na to, da se kazniva dejanja zoper okolje ne obravnavajo dovolj resno. Tudi upravne sankcije veljajo za neučinkovite.

Usposabljanje tožilcev in sodnikov je bilo poudarjeno kot resnična in nujna potreba. EESO meni, da bi bilo koristno, če bi imeli specializirane policijske enote in sodišča. Dejstvo, da ni osrednje enote za okoljsko kriminaliteto, tudi velja za oviro pri raziskovanju čezmejnih kaznivih dejanj zoper okolje.

„Imamo premalo kadrov in finančnih virov,“ pravi poročevalec EESO Arnaud Schwartz.

EESO tudi meni, da bi morale države članice izboljšati pogoje, pod katerimi lahko žrtve okoljske škode vložijo skupinsko tožbo.

EESO priporoča revizijo direktive, in sicer na podlagi:

• najnovejših pogodb EU, ki omogočajo uporabo sankcij,
• novih vrst kaznivih dejanj,
• razpona najnižjih sankcij za fizične in pravne osebe. (mr)

Prihodnja leta bodo po mnenju Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) prinesla nove obete in izzive za evropske izdelke in storitve. EESO meni, da lahko inovativni, visokospecializirani izdelki in storitve s splošno priznanimi in certificiranimi ključnimi značilnostmi okrepijo evropsko konkurenčnost.

EESO je 11. decembra na plenarnem zasedanju soglasno sprejel mnenje na lastno pobudo z naslovom Vrnitev k „uporabni vrednosti“: novi obeti in izzivi za evropske izdelke in storitve, katerega cilj je povečati ozaveščenost o znamčenju evropskih izdelkov in storitev kot takih, ki izpolnjujejo potrebe potrošnikov ter zahteve glede socialne in okoljske trajnosti.

 Poročevalec za mnenje Dimitris Dimitriadis je na plenarnem zasedanju povedal: „Pred tridesetimi leti je bilo ,izdelano v Evropi‘ jamstvo za kakovost izdelka. Danes zaostajamo za Kitajsko, Indijo in Združenimi državami. Evropskim blagovnim znamkam moramo povrniti ugled, ki so ga izgubile.“ Dimitriadis je opozoril na prednost, ki jo imajo evropska mala in srednja podjetja (MSP), in na z njo povezane koristi.

 Ni presenetljivo, da je cilj najnovejših tehnoloških posodobitev povečati produktivnost, ne le v smislu množične proizvodnje, ampak, še pomembneje, v smislu proizvodnje izdelkov različne kakovosti. Pri tem imajo prednost evropska MSP, ki bi lahko od tega imela največ koristi.

Mnenje je eno od vrste mnenj na lastno pobudo in priporočil, v katerih se je EESO osredotočil na ponovno oživitev in okrepitev evropskega gospodarstva prek evropskih MSP ter v skladu z načeli socialne in okoljske trajnosti. (ks)