Članica EESO in poročevalka za mnenje Izhod iz kriz – ukrepi za odporno, povezano in vključujoče evropsko gospodarstvo Elena Calistru piše o nujnih ekonomskih razlogih za vzpostavitev gospodarstva, ki posameznike in podjetja ščiti pred gospodarskimi pretresi in hudimi krizami življenjskih stroškov.

Evropska državljanska pobuda se je izkazala za učinkovito orodje za povečanje udeležbe državljanov v političnem življenju EU. Vendar jo je treba okrepiti, če se želimo izogniti tveganju, da bi se institucije EU odtujile od državljanov.

Evropska državljanska pobuda je participativen mehanizem EU, namenjen krepitvi neposredne demokracije s tem, da najmanj enemu milijonu državljanov EU (z določenim najmanjšim številom prebivalcev iz vsaj sedmih držav članic) omogoča, da Evropsko komisijo pozovejo k preložitvi akta na področju, na katerem so države članice svojo pristojnost prenesle na EU.

Od leta 2012, ko je bila evropska državljanska pobuda uvedena, je Evropska komisija prejela 119 pobud, njihovi organizatorji pa so zbrali približno 20 milijonov podpisov. Doslej je bilo 11 pobud ocenjenih kot uspešnih in 10 jih je že prejelo odgovor Komisije.

Dan evropske državljanske pobude, ki ga vsako leto organizira Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO), je pomemben forum in platforma, na kateri si lahko registrirani in prihodnji organizatorji in deležniki evropske državljanske pobude izmenjujejo informacije in izkušnje ter javnosti predstavijo svojo pobudo in z njo povezane dejavnosti.

Letošnji dan evropske državljanske pobude je potekal 18. marca med tednom civilne družbe.

„EU bi morala sprejeti nadaljnje ukrepe za participativno demokracijo, ki bi dopolnila predstavniško. Evropska državljanska pobuda je resnično prvo orodje participativne demokracije na nadnacionalni ravni,“ je pojasnil Laurenţiu Plosceanu, podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje.

Po besedah evropske varuhinje človekovih pravic Terese Anjinho je ta pobuda močno orodje, vendar njene možnosti še niso popolnoma izkoriščene. „Izboljšati moramo komuniciranje o njenem namenu in delovanju, pa tudi kampanje ozaveščanja, da bodo ljudje dobro obveščeni o tem, kaj lahko z evropsko državljansko pobudo dosežejo in česa ne, ter bodo ukrepali. Da bi evropska državljanska pobuda ostala koristno orodje, pa so potrebni preglednost, poštenost in komuniciranje. Če nam to ne bo uspelo, tudi ne bomo mogli ohraniti zaupanja v to orodje in tudi ne v prihodnost naše Unije,“ je še povedala varuhinja Anjinho.

Na dnevu evropske državljanske pobude je bilo predstavljenih devet pobud, med drugim v zvezi z dostopom do vode, prehransko varnostjo, splavom, pravicami oseb LGBTQ+, zaščito zgradb pred rušenjem, varstvom dediščine v videoigricah, novim modelom zmanjšanja emisij z zračnimi kvotami (Air-Quotas) ter novimi standardi za uporabo psihedelikov v zdravstvene namene.

V odgovor na pozive k zaščiti financiranja za evropske državljanske pobude je Adriana Mungiu, vodja ekipe za evropsko državljansko pobudo v generalnem sekretariatu Komisije, aktiviste pozvala, naj ne čakajo na nove in še precej oddaljene proračunske rešitve, ki bi bile namenjene samo pobudi. Namesto tega naj bolje izkoristijo razpoložljiva sredstva v sedanjem proračunu EU, vključno s poglavji o udeležbi državljanov. (at)

Daniela Vancic

Evropska državljanska pobuda je resnično edinstvena: nikjer na svetu ni podobnega orodja, s katerim lahko državljani neposredno vplivajo na zakonodajo. Vendar pa še vedno ni deležna priznanja, ki si ga zasluži, piše Daniela Vancic, ki je pri organizaciji Democracy International pristojna za evropsko politiko in zastopanje interesov. Predstavila nam je tri ideje za večjo učinkovitost evropske državljanske pobude.

Evropska državljanska pobuda je eno najmočnejših demokratičnih orodij EU, takoj za evropskimi volitvami. V 13 letih obstoja je mobilizirala več kot 20 milijonov državljanov in se izkazala za pomembno platformo za sodelovanje. Kljub svojemu potencialu pa evropska državljanska pobuda le redko prejme priznanje, ki si ga zasluži.

V nadaljevanju so pojasnjeni razlogi, zakaj je evropska državljanska pobuda pomembna, in predstavljene tri ideje, kako povečati njen učinek.

Vloga evropske državljanske pobude v polariziranem svetu

Zakaj je evropska državljanska pobuda tako edinstvena? Nikjer drugje na svetu ni takšnega orodja. Evropska državljanska pobuda državljanom omogoča, da neposredno vplivajo na zakonodajo, s tem ko v vsaj sedmih državah članicah EU zberejo podporo. V času, ko se politična polarizacija povečuje, evropska državljanska pobuda deluje kot ključen most med državljani in oblikovalci politik, saj podpira sodelovanje, povezuje in spodbuja resnične spremembe.

Bistvo evropske državljanske pobude je spodbuditi ljudi k udeležbi pri oblikovanju politike. Povezuje različne skupine, spodbuja javno razpravo in krepi glas ljudi na evropskem prizorišču. Pobuda My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira), za katero je bilo nedavno zbranih več kot milijon podpisov, je na primer mobilizirala mrežo aktivistov, organizacij in javnih osebnosti (vključno z mednarodnimi osebnostmi, kot je Barack Obama) in sprožila širšo razpravo o temeljnih vrednotah. S tem se ustvarja dodana vrednost ne le za zadevni cilj, temveč tudi za demokracijo.

Pravočasno ukrepanje je ključnega pomena

Evropska državljanska pobuda ima ogromen demokratični potencial, vendar je za njegovo popolno sprostitev bistveno pravočasno ukrepanje institucij EU. Čeprav so nekatere pobude, kot je kampanja End the Cage Age (Končajmo dobo kletk), privedle do pozitivnih sprememb politik EU, pogosto preteče precej časa med izrazom podpore javnosti evropski državljanski pobudi in nadaljnjim zakonodajnim ukrepanjem v zvezi z njo. To lahko pomeni razočaranje za državljane in civilno družbo, ki lahko izgubijo zaupanje v ta proces.

Za ohranitev dinamike bi morala EU razmisliti o hitrejšem odzivu na evropske državljanske pobude, ki prejmejo izjemno močno javno podporo. Čeprav je za zakonodajo EU potreben čas, je treba evropski državljanski pobudi, ki uživa jasno in široko podporo, nameniti posebno pozornost. Za državljane bi morala biti pretvorba njihovih zamisli v dejanja vidna, da bi evropska državljanska pobuda postala katalizator takojšnjih sprememb in orodje vplivanja.

Vloga organizacij civilne družbe pri spodbujanju reforme EU

Organizacije civilne družbe so od nekdaj v središču evropske državljanske pobude, saj mobilizirajo državljane in ozaveščajo o potencialu tega orodja. Organizacije, kot je Democracy International, že od samega začetka pomembno prispevajo k razvoju in podpori evropske državljanske pobude. Vendar se vloga civilne družbe pri tem ne konča.

Te organizacije se morajo še naprej zavzemati za reforme, ki lahko okrepijo evropsko državljansko pobudo kot demokratični instrument. Tako bi na primer morali omogočiti, da se v okviru evropske državljanske pobude predlagajo spremembe pogodb EU. To še vedno ni mogoče, vendar bi lahko močno vplivalo na prihodnost Evrope. Posvetovanja o reformi pogodb se odvijajo in vse bolj se uveljavlja spoznanje, da EU potrebuje pogodbo, ki bo upoštevala izzive in priložnosti našega časa. Zato je bolj kot kdaj koli prej pomembno razširiti evropsko državljansko pobudo, da bodo državljani lahko sodelovali v tej razpravi.

Evropska državljanska pobuda kot navdih za politiko

Evropska državljanska pobuda mora biti ambicioznejša. Ena od zamisli za sprostitev njenega celotnega potenciala je, da se evropske državljanske pobude upoštevajo, tudi če ne izpolnjujejo uradnih meril za evropsko državljansko pobudo. Vsaka odlična zamisel ne bo dosegla praga enega milijona podpisov, vendar to ne pomeni, da je ni vredno obravnavati. Vodenje kampanje evropske državljanske pobude ni lahka naloga, zlasti kadar vključuje prizadevanja prek meja, v različnih jezikih in državah. Vendar za nekatere najboljše zamisli morda ne bo dovolj sredstev, da bi izpolnile visoke zahteve za uspešnost evropske državljanske pobude.

Evropska državljanska pobuda Akt o enotni tarifi za komunikacije leta 2012 na primer ni bila uspešna glede na standardno opredelitev, vendar pa je spodbudila politiko „gostovanje kot doma“, ki se je začela izvajati pet let pozneje in je prinesla koristi za milijone mobilnih Evropejcev, ki lahko zdaj brezplačno uporabljajo podatkovno gostovanje prek meja. To kaže, da lahko tudi evropske državljanske pobude, ki ne zberejo dovolj podpisov, sprožijo spremembe politike. EU bi morala biti odprta za razmislek o vseh pobudah državljanov, tudi tistih, ki ne dosegajo praga enega milijona podpisov, in jih uporabiti kot navdih za prihodnjo zakonodajo.

Glavna spoznanja

Evropska državljanska pobuda je izjemno dragoceno orodje za krepitev demokracije v Evropi, zlasti v času, ko so demokratične vrednote po vsem svetu ogrožene. Državljanom omogoča, da svoje zamisli predstavijo na ravni EU, mobilizirajo javno podporo in dosežejo konkreten učinek. Evropska državljanska pobuda dozoreva in čas je, da se razmisli o tem, kako okrepiti to edinstveno orodje ter ustvariti močnejšo in neposrednejšo povezavo med državljani in institucijami.

Z nadaljnjo podporo civilne družbe lahko evropska državljanska pobuda prispeva k oblikovanju bolj participativne in odzivne Evropske unije ter utrdi njeno vodilno vlogo v svetu na področju demokracije.

Daniela Vancic je pri organizaciji Democracy International pristojna za evropsko politiko in zastopanje interesov in se od leta 2017 zavzema za participativno in neposredno demokracijo. S postopki, povezanimi z državljansko udeležbo, ima več kot deset let izkušenj ter je priznana strokovnjakinja za evropsko državljansko pobudo. Leta 2022 je bila sourednica knjige Complementary Democracy: The Art of Deliberative Listening.

piše Elena Calistru

Gospodarska struktura Evrope je zaradi nedavnih kriz na preizkušnji, največje breme pa nosijo navadni ljudje. Naše mnenje Izhod iz kriz ponuja načrt za gospodarstvo, ki ščiti posameznike in podjetja, ne pa da jih prepušča gospodarskim pretresom.

Pri tem je treba izpostaviti tri pogoje za delujoče gospodarstvo:

Gospodarske napovedi se morajo iz retrospektivne analize razviti v napovedno ukrepanje. Ko udari inflacija, je najprej vidna v nakupovalnih košaricah ljudi, preden se odrazi v gospodarskih rezultatih. Potrebujemo izpopolnjene sisteme zgodnjega odkrivanja, ki bodo zaznali ozka grla v oskrbi in anomalije v prenosu cen, preden povzročijo cenovno nedostopna živila in račune za ogrevanje. Prav gospodinjstva, ki so najbolj ranljiva za gospodarske pretrese, so jih tudi najmanj sposobna prenesti. To je resničnost, ki zahteva podrobno kartiranje ranljivosti, da omogočimo ciljno usmerjeno zaščito.

Proračunska zmogljivost mora biti usmerjena v temeljno stabilizacijo in ne le v odzivanje na izredne razmere. Instrument NextGenerationEU je bil izjemen, a improviziran. Stalni mehanizmi fiskalne stabilizacije pod nadzorom civilne družbe bi zagotovili, da bi pri odzivanju na krize zaščitili najbolj ranljive. Če se pri ekonomskem upravljanju pozabi na distribucijske učinke, posledični socialni pritisk ogrozi prav odpornost, ki jo želimo doseči. Socialnih pogojenosti pri financiranju EU ne bi smeli dojemati kot birokratske ovire, saj bi lahko zagotovile, da bo gospodarska rast prinesla izboljšanje življenjskega standarda za vse.

Povezovanje trgov je treba pospešiti tam, kjer je to najbolj pomembno za potrošnike. Cene energije, ki znatno presegajo cene v konkurenčnih državah, niso le makroekonomski kazalniki, temveč se odražajo na mesečnih položnicah, zaradi katerih so pod pritiskom proračuni gospodinjstev po vsej Evropi. Strateške naložbe v čezmejno infrastrukturo in povezovanje energetskega trga niso le abstraktni gospodarski cilji, marveč oprijemljiva pomoč družinam in podjetjem, ki jih bremenijo življenjski stroški.

Če gospodarsko politiko oblikujemo brez prispevka civilne družbe, plujemo brez lokalnega znanja, kar je sicer tehnično mogoče, a v praksi nespametno. Kadar so politike oblikovane ob polnem sodelovanju tistih, ki bodo čutili njihove posledice, bodo vedno prinesle boljše rezultate. Pri tem ne gre za posvetovanje kot formalnost, temveč za izkoriščanje skupnega znanja organizirane civilne družbe v celotnem političnem ciklu.

Evropa mora svoje socialno tržno gospodarstvo posodobiti, da ostane konkurenčno, ne pa ga opustiti. Tisti, ki menijo, da je treba izbrati bodisi konkurenčnost bodisi zaščito državljanov, imajo omejeno ekonomsko domišljijo. Da se bomo lahko spopadli s prihodnjimi izzivi, morajo naše institucije na ustvarjalen način usmeriti ekonomsko upravljanje Evrope v gospodarsko odpornost in blaginjo ljudi.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je podprl evropski pakt za oceane in Evropsko komisijo pozval, naj poskrbi, da bo postal trden okvir za ukrepanje in ne le izjava o nameri.

Pakt mora biti usklajen z obstoječimi politikami EU, kot so zeleni dogovor, strategija za modro gospodarstvo in cilji trajnostnega razvoja, ter upoštevati gospodarsko rast, varstvo okolja in socialno pravičnost.

Oceani in obalne skupnosti so ogroženi zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja in prelova. Namen pakta je izboljšati upravljanje, okrepiti inovacije in spodbujati trajnostno modro gospodarstvo. Nedavno javno posvetovanje in prispevki civilne družbe kažejo na vse večjo podporo drznim in vključujočim ukrepom.

Javier Garat Pérez, poročevalec za to mnenje, je poudaril: „Evropske obalne skupnosti se soočajo s številnimi medsebojno povezanimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi. S temi izzivi se moramo spopasti tako, da spodbujamo trajnostno in konkurenčno modro gospodarstvo, vključno z ribištvom in akvakulturo, ohranjamo zdrave, odporne in produktivne oceane ter si prizadevamo za celovito agendo za znanje o morju, njegovo raziskovanje ter inovacije in naložbe na tem področju.“

EESO poziva k racionaliziranemu upravljanju v agencijah EU, izboljšanju pomorskega načrtovanja in naložbam v raziskave prek programov, kakršen je Obzorje Evropa. Zavzema se tudi za akcijski načrt za t. i. modro hrano, trajnostno ladjedelništvo in pravičen prehod za pomorske delavce. Podpora obalni dediščini in angažiranost mladih sta bistvenega pomena.

Za uspešnost pakta bodo potrebni močna politična volja, financiranje in prevzemanje odgovornosti. Če bo ustrezno izpeljan, bi lahko Evropa prevzela vodilno vlogo v svetu na področju trajnostnosti oceanov, kar bi ji prineslo ekološko odpornost in gospodarske priložnosti. (ks) 

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

„Oseba ne more lagati, razen če meni, da pozna resnico. Za blebetanje neumnosti takšno prepričanje ni potrebno.“ Delo Harryja G. Frankfurta z naslovom On Bullshit (O neumnostih) se zdi potem, ko so v Washingtonu razglasili „dan osvoboditve“, še posebej relevantno.

Ameriški predsednik je 2. aprila napovedal pavšalno 10-odstotno uvozno tarifo za vse države in posebne tarife za „največje kršitelje“. Seznam kršiteljev je bil na veliko razobešen in je vseboval številke za „vzajemne carine“ za druge države, med drugim 20 % za EU. Dejstvo, da so te številke v veliki meri nesmiselne in zagotovo niso usklajene z nobeno ustrezno opredelitvijo vzajemnih carin, predsednika očitno ni zmotilo. Prav tako ne dejstvo, da je zaradi primanjkljaja EU v trgovini s storitvami skupna trgovina med obema blokoma praktično uravnotežena. Vendar v tej zadevi nikoli ni šlo za točnost.

Kaj naj ljudje pričakujejo, ko vstopamo v novo trgovinsko vojno, ki temelji na nesmiselnosti? Višjo inflacijo, negotovost na trgu in udarec za evropsko industrijo. Ali bo kaj od tega koristilo ameriškim delavcem, se še ne ve.

Poleg tarif mora EU zaščititi delavce in delovna mesta doma ter ublažiti začetne učinke, ne le zaradi tarif samih, temveč tudi zaradi negotovosti, ki jo povzroča njihov arbitrarni značaj. To pomeni, da je treba ponovno aktivirati domače povpraševanje ter zagotoviti, da se bogastvo prerazporedi in učinkovito uporablja.

Nadalje to pomeni zaščito naših ključnih industrij in sektorjev ter vlaganje vanje, diverzifikacijo virov energije, reševanje krize življenjskih stroškov in reformo EU, da bo odločanje učinkovitejše. Močna in odporna družba je edina stvar, ki lahko prepreči, da bi se na naši celilni pojavilo še več Trumpov. Temeljni del take družbe so socialni partnerji. Eden od največjih sovražnikov dua Musk-Trump so sindikati in to upravičeno.

Vabimo vas, da 10. maja obiščete Evropski ekonomsko-socialni odbor, srce in hišo evropske organizirane civilne družbe v stavbi Jacques Delors (Rue Belliard 99, 1040 Bruselj).

Letošnji dan Evrope je poseben, saj obeležujemo 75. obletnico Schumanove deklaracije, zgodovinskega temelja evropske enotnosti in sodelovanja. Ob tej pomembni priložnosti bomo v EESO za cel dan odprli vrata in obiskovalcem ponudili vrsto zanimivih, informativnih in zabavnih dejavnosti ter pot, po kateri boste odkrivali EESO.
Pripravili smo za vsakega nekaj – poskrbeli bomo tako za politične navdušence kot za radovedne mlade ume.

Med odkrivanjem EESO vas vabimo k zbiranju žigov:

• na tematskih stojnicah boste lahko reševali zabavne izzive;
• na vsaki vas bo čakal žig, ki ga boste odtisnili v poseben potni list;
• za izpolnjeni potni list boste prejeli posebno nagrado!

Ne zamudite priložnosti za srečanje in klepet s predsednikom EESO Oliverjem Röpkejem na eni izmed stojnic. 
Pozdravljal bo obiskovalce, odgovarjal na vaša vprašanja in pojasnjeval svojo vizijo evropske civilne družbe. To je edinstvena priložnost za osebno srečanje z vodilnim predstavnikom EESO.

Za zabavo bodo poskrbeli:

• karikaturist, ki bo narisal vaš portret;
• kotiček za otroke;
• zabavno slikanje v fotografski kabini;
• vrteče kolo sreče s presenečenji
• in simulacija glasovanja, kjer se lahko postavite v vlogo člana EESO!

Odkrijte, kako naše strokovne skupine in člani sooblikujejo politike in vrednote EU.

Proslavimo ideje, ki združujejo Evropo! Obiščite nas s prijatelji, družino ali pa se oglasite kar sami – pomembno je, da dogodka NE ZAMUDITE!

Dan odprtih vrat je več kot le obisk – bodite zvedavi in navdušili vas bomo!

Več informacij o dejavnostih, ki jih v EESO pripravljamo na dan Evrope, najdete na spletni strani: Obiščite nas na dan Evrope 10. maja! | EESC.

#EuropeDay (kk)

Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO

Evropska mreža za boj proti revščini (EAPN) je 8. aprila objavila svoje najnovejše poročilo o spremljanju revščine (Poverty Watch Report) z naslovom Towards a systemic approach to social protection (Na poti k sistemskemu pristopu k socialni varnosti).

Poročilo je bilo prvič predstavljeno na dogodku, ki ga je v Bruslju soorganizirala skupina organizacij civilne družbe v EESO, v njem pa so obravnavani izzivi, ki jih je treba premagati za zagotovitev močnih in odpornih sistemov socialne zaščite. To je zlasti pomembno v sedanjih razmerah, saj se socialne države v EU soočajo z vse večjimi finančnimi omejitvami, ki so posledica omejitev nacionalne porabe ter naraščajočih izdatkov za obrambo in varnost.

Poročilo, ki temelji na ugotovitvah 19 nacionalnih organizacij članic EAPN, razkriva, da so za doseganje sistemskega pristopa k celoviti in učinkoviti socialni zaščiti potrebne politike, vključene v celostne dolgoročne strategije, ki usklajujejo gospodarsko, socialno in okoljsko razsežnost. Te politike se morajo opirati na trdne dokaze, podatke in smiselno udeležbo posameznikov, ki živijo v revščini.

Nacionalne mreže EAPN izražajo zaskrbljenost zaradi zmanjševanja socialnih izdatkov. Poleg tega kazalniki, kot so visoke stopnje neizkoriščenih socialnih prejemkov, še naprej vzbujajo pomisleke glede učinkovitosti politik, ki ne dosežejo tistih, ki socialne prejemke potrebujejo in so do njih upravičeni.

Kot navaja poročilo, je odziv na hitro spreminjajoči se svet, ki ga zaznamujejo digitalizacija, vojne, staranje prebivalstva in podnebne spremembe, nezadosten, kar kaže na potrebo po ponovni vzpostavitvi sistemskega pristopa k socialnim politikam.

Juliana Wahlgren, direktorica EAPN, je opozorila na nujnost reševanja tega vprašanja: „EU mora zavarovati socialno državo in socialnim izdatkom dati prednost. V ta namen poročilo med drugim vsebuje priporočila o minimalnem dohodku, stanovanjski krizi in energetskem prehodu. Bistveni sta učinkovitost in ustreznost. Evropska komisija bo naslednje leto začela izvajati strategijo EU za boj proti revščini, vendar bo lahko uspešna le, če bodo države članice sprejele resnično sistemski pristop k socialni zaščiti. Več kot 20 % prebivalcev EU ogroža revščina, zato si ne moremo privoščiti nadaljnjega izvajanja razdrobljenih politik – socialna zaščita mora biti močna, usklajena in učinkovita.“

Séamus Boland, predsednik skupine organizacij civilne družbe, je dejal: „Revščino bomo odpravili zgolj z vztrajnim ukrepanjem vseh držav članic. V večini primerov revščina v EU zadeva več generacij in lahko zlasti poslabša življenje otrok in starejših. Na področju izobraževanja, stanovanj in energije z visokimi stroški je treba uvesti posebne ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti sistema. V nasprotnem primeru bo EU kot politična enota težko ohranila zaupanje svojih državljanov.“

Krzysztof Balon, podpredsednik skupine organizacij civilne družbe in poročevalec za mnenje EESO o prvi strategiji EU za boj proti revščini, napovedani v političnih usmeritvah Evropske komisije 2024–2029, je dejal: „Učinkovita strategija EU za boj proti revščini mora temeljiti na izkušnjah ljudi, ki se soočajo z revščino, in obravnavati njihove potrebe. Podpreti bi morala tudi organizacije civilne družbe ter jih vključiti v oblikovanje in izvajanje ustreznih projektov in ukrepov za boj proti socialni izključenosti.“

EESO bo to mnenje obravnaval na plenarnem zasedanju EESO 16. in 17. julija.