EESO Info: Jaroslaw Pietras, kako ocenjujete trenutno stanje na trgu z energijo v EU in kakšni so obeti za prihodnost?

Jaroslaw Pietras: Najvišja cena plina, o kateri so se dogovorili evropski ministri za energijo, je precej nad ravnjo, ki jo beležimo trenutno. Odprtje trgov z energijo v prvih dneh leta 2023 ni bilo niti presenetljivo niti dramatično. Cene plina in nafte še naprej padajo, vendar počasneje. Trenutna raven cen je primerljiva s tisto, ki je bila zabeležena tik pred rusko agresijo proti Ukrajini. Poraba plina v EU se je zmanjšala za več kot 20 % brez kritičnega vpliva na potrebe za proizvodnjo in ogrevanje. Seveda so se morali potrošniki v vseh državah članicah soočiti z visokimi stroški energije, vendar niso bili izpostavljeni temperaturam pod lediščem. Oskrba gospodinjstev s plinom ni bila prekinjena. Na začetku tega novega leta so zmogljivosti evropskih skladišč plina več kot 80-odstotno polne, kar je zelo dober rezultat v primerjavi s povprečjem prejšnjih petih zim. 

Evropske države so opustile oskrbo plina iz Rusije in plin zdaj večinoma prihaja iz drugih virov. To vključuje uvoz utekočinjenega zemeljskega plina, ki je bil leta 2022 58 % večji kot leta 2021. Kot je (7. januarja 2023) zapisal dnevnik Financial Times, je bil lani uvoz utekočinjenega zemeljskega plina v EU enak 137 milijardam kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je blizu približno 140 milijardam cubičnih metrov plina iz plinovoda, ki ga je EU v letu 2021 prejela od Rusije. To pomeni, da je EU bistveno zmanjšala svojo odvisnost od dobave energije iz Rusije.

To je dobra novica, vendar opozarjam, da energetske krize še ni konec. Takšni trendi ne bi bili mogoči, če bi bili vremenski pogoji v Evropi težji in bi bilo zaradi nizkih temperatur več ogrevanja. Poleg tega nekateri energijsko intenzivni industrijski procesi niso bili v polnem teku. Kitajska stroga politika proti COVID-19 je omejila rast in povpraševanje po energiji, s čimer se je zmanjšalo svetovno povpraševanje po energiji. Te okoliščine niso pod nadzorom Evrope in se morda ne bodo ponovile. To pomeni, da so trgi z energijo v EU še vedno ogroženi in težave se še lahko pojavijo, kar je odvisno od razvoja dogodkov.

Izjemno visoke cene plina niso enako vplivale na vse države članice EU. Ker pa je notranji trg EU že precej medsebojno povezan, so cenovni šoki prizadeli vse oblike energije in vse. Rusija je že pred invazijo vplivala na cene plina v Evropi. Takrat so se odločno izpodbijali poskusi zmanjšanja odvisnosti od ruske oskrbe. Pretres je nastal po namernih motnjah pretoka plina iz Rusije. Cena plina je sredi poletja 2022 na promptnem trgu dosegla najvišjo vrednost, in sicer več kot 350 EUR na megavatno uro. Tako visoka cena je takoj vplivala na stroške drugih virov energije, zlasti električne energije, kar je prizadelo milijone odjemalcev. 

Države članice EU so si takrat močno prizadevale napolniti svoje zmogljivosti za skladiščenje plina do ravni, ki jo zahteva EU. To je bil tudi trenutek, ko so bile cene plina do sedemkrat višje kot pred vojno. Takšni stroški dolgoročno niso vzdržni, zato so evropski ministri za energijo razpravljali o ukrepih za omejitev nenadzorovanega dviga cen energije nad vzdržno raven. Evropa je s svojimi državami članicami modro skupno ukrepala in sprejela več ukrepov za stabilizacijo trgov z energijo, vključno z možnostjo omejitev cene, združevanjem nakupov, uvedbo obveznosti za skladiščenje in solidarnostno oskrbo ter še veliko drugega.

Ker se obeti za preostanek kurilne sezone ne zdijo preveč dramatični, bi morala EU zdaj začeti razmišljati o prihodnji zimi in o tem, kako bo obvladala morebitne težave v prihodnosti. Za uvoz plina je potrebna fizična infrastruktura, ki je ni mogoče spremeniti čez noč. Evropa je s plinovodi povezana le z nekaterimi izvozniki, za spremembo virov oskrbe pa so potrebni novi terminali. Za to je potreben čas, vendar je treba ukrepati hitro, s plavajočimi terminali, kot je tisti v nemškem pristanišču Wilhelmshaven.

Če povzamem, nevarnost akutih težav zaradi oskrbe s plinom ni več tako velika. Iskanje alternativnih virov oskrbe s plinom je bilo zastavljeno na široko, pospešeno se vzpostavlja nova infrastruktura za obnovljive vire energije in resno se izvajajo ukrepi za večjo učinkovitost in prihranek energije. Vse to zmanjšuje nestanovitnost oskrbe z energijo in s tem znižuje stroške plina. Omogoča diverzifikacijo virov energije in preprečuje motnje, ki jih povzroči nenadna prekinitev dobave iz enega vira. 

Trgi z energijo pa so še vedno zelo občutljivi na pretrese v dobavi. V takem primeru se lahko cena plina znatno zviša, da se povpraševanje uravnoteži z omejeno ponudbo. Zato so imeli ministri za energijo prav, ko so razpravljali in se dogovorili o zgornji meji cen plina, tudi na razmeroma visoki ravni 180 EUR na megavatno uro in na podlagi najbolj nestanovitnega promptnega trga plina TTF. Gre za varnostni ventil, ki je potreben v izrednih razmerah, vendar je veliko bolje, če se ne uporablja.