Na prvi „ekološki dan“ EU EESO poudarja pomen bolj trajnostnih, pravičnejših in bolj vključujočih prehranskih sistemov

Organic Food

Evropa po krizi zaradi COVID-19 zdaj počasi okreva, zato je skrajni čas, da od besed preidemo k dejanjem in začnemo izvajati strategijo „od vil do vilic“. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) se odločno zavzema za podporo preoblikovanju evropskih prehranskih sistemov, da bodo okoljsko, gospodarsko in socialno bolj trajnostni, ter ugotavlja, da imajo potrošniki pri tem ključno vlogo. Hkrati poudarja, da je za spodbuditev odpornejšega in bolj vključujočega prehranskega sistema – in zagotovitev pravičnega deleža vsem – ključno sodelovanje med izvajalci dejavnosti v prehranski verigi (bolj kot konkurenca).

Evropska unija bo 23. septembra 2021 praznovala svoj prvi „ekološki dan“, v New Yorku pa bo potekal  vrh OZN o prehranskih sistemih. EESO je ravnokar sprejel mnenje o akcijskem načrtu za razvoj ekološke pridelave v EU in mnenje Na poti k pravični verigi preskrbe s hrano.

Nosilci odločanja bodo v kratkem imeli še več dobrih priložnosti za doseganje potrebnih sprememb, kot so med drugim konferenca OZN o podnebju (COP26), konferenca OZN o biotski raznovrstnosti (COP15) in seja Odbora za svetovno prehransko varnost (CFS49). Smo na kritični točki za izvajanje celovite prehranske politike.

25 % kmetijskih površin v EU namenjenih ekološkemu kmetovanju: ambiciozen cilj

Evropska komisija je v okviru evropskega zelenega dogovora s strategijo „od vil do vilic“ in strategijo za biotsko raznovrstnost določila cilj za ekološke proizvode v EU, in sicer naj bi se do leta 2030 na vsaj 25 % kmetijskih zemljiščih v EU kmetovalo na ekološki način. Zato je 25. marca 2021 objavila Akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave, ki naj bi države članice podpiral pri doseganju tega cilja.

Ekološko kmetovanje ima svojo vlogo pri doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora. Ključnega pomena bo tržno usmerjen pristop za nadaljnje povečanje povpraševanja potrošnikov in njihovega zaupanja v ekološke proizvode. Vsak od nas mora okrepiti trajnostne proizvodne metode s sprejemanjem bolj trajnostnih odločitev o potrošnji v našem vsakdanjem življenju, je dejal Andreas Thurner, poročevalec za mnenje EESO o ekološki pridelavi.

EESO meni, da je akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave trdna podlaga za trajnostno širitev sektorja v smeri zelo ambicioznega cilja 25 %.

Med priporočili za doseganje tega cilja so ozaveščanje o ekološki pridelavi, spodbujanje izmenjave izkušenj med državami članicami in med kmeti, priprava nacionalnih/regionalnih ekoloških akcijskih načrtov in izkoriščanje možnosti, ki so na voljo v okviru skupne kmetijske politike (SKP). V tem okviru je „ekološki dan“ EU zelo dobrodošel.

EESO kljub temu poudarja, da so potrebna zadostna finančna sredstva, da bodo lahko koristi tega pomembnega prehoda na ekološko kmetovanje uživali vsi državljani EU. Ker ekološki proizvodi običajno stanejo več kot neekološki proizvodi, EESO poziva k sprejetju ukrepov za zagotovitev, da bi bili ti proizvodi dostopni socialno ogroženim skupinam in da bi javna naročila zagotavljala večjo uporabo regionalnih ekoloških živil (npr. v menzah). EESO tudi opozarja, da so lahko krajše in lokalne ekološke pridelovalne ter tržne verige, ki upoštevajo vidik sezonskosti, obetavna pot za doseganje večje dodane vrednosti vzdolž prehranske verige, pa tudi odpiranje zaposlitvenih priložnosti na podeželju.

Spodbujanje bolj vključujočih in pravičnejših trajnostnih prehranskih sistemov za ekonomijo blaginje po pandemiji COVID-19

EU se mora osredotočiti na odpravo izkrivljanj, ki trenutno motijo delovanje živilskih in kmetijskih trgov, ter na spreminjanje načina proizvodnje, potrošnje in razmišljanja o hrani. Evropa in svet morata izboljšati delovanje prehranskih sistemov, če želimo do leta 2030 doseči cilje trajnostnega razvoja.

Neuravnoteženost gospodarske in pogajalske moči v prehranskih sistemih v EU (pa tudi po svetu) ustvarja pritisk na šibkejše izvajalce in delavce. Bolj trajnostni, pravičnejši in bolj vključujoči prehranski sistemi so bistvenega pomena, če želimo doseči ekonomijo blaginje, ki koristi ljudem in planetu, pri tem pa nihče ni zapostavljen, je dejal Peter Schmidt, soporočevalec za mnenje EESO o pravični verigi preskrbe s hrano, ter predsednik strokovne skupine EESO za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje.

EESO je zato v raziskovalnem mnenju Na poti k pravični verigi preskrbe s hrano, ki ga je pripravil na zaprosilo slovenskega predsedstva EU, pozdravil odločitev Komisije, da pripravi pravila o nepoštenih trgovinskih praksah v verigi preskrbe s kmetijskimi in živilskimi proizvodi, kot korak naprej pri odpravljanju neravnovesij moči v verigi.

V mnenju je izpostavljeno dejstvo, da države članice že presegajo minimalne zahteve in odpravljajo težave, kot so kupovanje po cenah, nižjih od proizvodnih, in „dražbe cen“ (double-race auctions), ter ščitijo vse akterje v verigi preskrbe, ne glede na njihovo velikost ali položaj v prehranski verigi. EESO zato poziva države članice, naj to direktivo čim prej prenesejo in izvajajo z ambicioznimi zakoni.

Odstotek končne cene, ki ga prejmejo kmetje, je vse manjši in sčasoma se vse bolj krči. Čas je, da končno prejmejo pošteno in pravično plačilo! Države članice bi se morale proti nepoštenim trgovinskim praksam boriti z ambiciozno zakonodajo, da bi kmetom zagotovili dohodek, ki je primeren za naložbe, inovacije in trajnostno proizvodnjo, je zaključil Branko Ravnik, poročevalec za mnenje EESO o pravični verigi preskrbe s hrano.

Downloads

On the first EU "organic day", the EESC stresses the importance of more sustainable, fairer and more inclusive food systems