Začenja se tretji razpis za ekološke nagrade EU, ki bo potekal do 12. maja 2024.
Ekološke nagrade EU so namenjene različnim akterjem v ekološki vrednostni verigi, ki so ustvarili inovativne, trajnostne in navdihujoče projekte z resnično dodano vrednostjo za ekološko pridelavo in potrošnjo hrane.
Slavnostna podelitev nagrad bo 23. septembra 2024, na ekološki dan EU.
Zelo popularna country pesem pravi tako: „Freedom is just another word, for nothing left to lose…“ Pesem z naslovom Me and Bobby McGee je leta 1969 napisal Kris Kristofferson in pozneje so jo priredili mnogi glasbeniki, med drugimi Janis Joplin in Kenny Rogers. V nasprotju s temi verzi pa lahko danes v Evropi veliko izgubimo, če se ne bomo borili za našo svobodo. Zlasti to velja za Madžarsko.
Zelo popularna country pesem pravi tako: „Freedom is just another word, for nothing left to lose…“ Pesem z naslovom Me and Bobby McGee je leta 1969 napisal Kris Kristofferson in pozneje so jo priredili mnogi glasbeniki, med drugimi Janis Joplin in Kenny Rogers. V nasprotju s temi verzi pa lahko danes v Evropi veliko izgubimo, če se ne bomo borili za našo svobodo. Zlasti to velja za Madžarsko.
Ljudje se zelo hitro navadimo na stvari. Ne oziramo se nazaj in nimamo časa, da bi bili hvaležni za svoboščine, kot so svoboda potovanja, tiska, zaposlovanja ali izobraževanja po vsej Evropi. Toda moja generacija (baby boom generacija, rojena v poznih 50-ih letih, ko je bila Madžarska še v Varšavskem paktu) se dobro spomni dolge poti do sedanje svobode, od padca berlinskega zidu do pristopa Madžarske k EU leta 2004, v družino svobodnih narodov. Potrebnih je bilo 14 let po koncu komunizma, da se je naša država lahko pridružila, skupaj s Češko, Slovaško in Poljsko. Razmišljam o tem, da znova mineva 14 let: v tem obdobju, od zgodnjih 90-ih letih, ko je bila naša država zgled za državljanske svoboščine in svobodo tiska, pa vse do današnjega populizma, avtokracije in ustavnega diktatorstva, ki je že samo po sebi protislovje, je Madžarska počasi drsela nazaj v preteklost in nazadovala.
Vlada v Budimpešti je skoraj neposredno napovedala vojno skupnim evropskim vrednotam: v njenem izrazoslovju je Bruselj sovražnik, EU pa nič manj kot hudičeva tvorba. To se zdaj dogaja že skoraj 14 let in kaže, kako težko opozicija (oziroma kar je ostalo od nje) ali civilna družba in nevladne organizacije podpirajo kakršno koli proevropsko kampanjo. Toda ne bomo se predali – ne bomo dopustili, da evropske vrednote splavajo po vodi samo zato, ker so se nekateri madžarski politiki odločili, da bodo plesali tako, kot ukazuje nekdo daleč proč, morda Kremelj.
Zadnje raziskave javnega mnenja na Madžarskem kažejo, da skoraj 68–70 % volilnih upravičencev še vedno podpira in uživa prednosti, ki jih prinašajo članstvo v Evropski uniji ter skupne evropske vrednote. Vprašanje pa je, ali so pripravljeni množično oditi na volišča in 9. junija 2024 oddati svoj glas. Evropske volitve bodo na Madžarskem potekale isti dan kot občinske in ker je nezadovoljstvo v državi vse večje, obeti niso slabi. Glas proti vladnim politikam bo hkrati glas za Evropo.
Mihály Hardy je madžarski novinar in glavni urednik radijske postaje Klubrádió
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na zaprosilo belgijskega predsedstva Sveta EU predstavil glavna priporočila za krepitev socialne kohezije, upravljanje dolga in dajanje prednosti naložbam v zdravstveno varstvo in zaposlovanje po vsej Evropi. Izrazil je zaskrbljenost, da bi lahko omejeni proračuni upočasnili napredek v boju proti revščini in podnebnim spremembam.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na zaprosilo belgijskega predsedstva Sveta EU predstavil glavna priporočila za krepitev socialne kohezije, upravljanje dolga in dajanje prednosti naložbam v zdravstveno varstvo in zaposlovanje po vsej Evropi. Izrazil je zaskrbljenost, da bi lahko omejeni proračuni upočasnili napredek v boju proti revščini in podnebnim spremembam.
EESO je svoja priporočila predstavil v mnenju Spodbujanje dolgoročne vključujoče rasti z reformami in naložbami, ki je bilo obravnavano in sprejeto na marčevskem plenarnem zasedanju. Tega sta se udeležila tudi komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit in belgijska ministrica za pokojnine in socialno vključenost Karine Lalieux.
V mnenju je bila poudarjena potreba po uskladitvi obstoječih okvirov, kot sta evropski semester in evropski steber socialnih pravic. Govorniki so v razpravi na visoki ravni poudarili, da je treba promovirati socialno Evropo in obravnavati pereča vprašanja, kot sta razlika v pokojninah med spoloma in digitalna vključenost. Konferenca na visoki ravni o evropskem stebru socialnih pravic, ki bo kmalu potekala v Belgiji, kaže na zavezanost nadaljnjemu izvajanju tega instrumenta.
V predlogih Odbora so poudarjeni učinkovita uporaba finančnih sredstev, vključevanje socialnih partnerjev in civilne družbe v postopke odločanja ter pomen pravičnega zelenega in digitalnega prehoda. Osrednja tema mnenja je vključevanje, prav tako pa tudi čim večji učinek socialnih naložb ob hkratnem spodbujanju gospodarske stabilnosti in socialne kohezije v EU. (tk)
Tokrat je naša posebna gostja profesorica Danuta Hübner, poslanka Evropskega parlamenta iz skupine Evropske ljudske stranke. Naštela je vse razloge, zakaj bodo volitve leta 2024 bitka za Evropo in zakaj imajo politične stranke veliko odgovornost, da svoje potencialne volivce spodbujajo k udeležbi na volitvah. Leta 2024 si preprosto ne moremo privoščiti, da bi drugim prepustili odločitev o tem, kdo nas bo zastopal v evropskem postopku odločanja – tokrat je to preveč pomembno.
Tokrat je naša posebna gostja profesorica Danuta Hübner, poslanka Evropskega parlamenta iz skupine Evropske ljudske stranke. Naštela je vse razloge, zakaj bodo volitve leta 2024 bitka za Evropo in zakaj imajo politične stranke veliko odgovornost, da svoje potencialne volivce spodbujajo k udeležbi na volitvah. Leta 2024 si preprosto ne moremo privoščiti, da bi drugim prepustili odločitev o tem, kdo nas bo zastopal v evropskem postopku odločanja – tokrat je to preveč pomembno.
Evropski državljani vsakih pet let volijo svoje predstavnike v Evropski parlament (EP), ki je edina neposredno izvoljena institucija Evropske unije. Leta 2024 se bo začelo deseto zakonodajno obdobje s 720 novoizvoljenimi člani. V petletnem mandatu bodo ti imeli odločilno vlogo pri oblikovanju Evrope, njenih institucij in politik, njenega položaja v polariziranem svetu in njene zavezanosti skupnim vrednotam.
Evropski državljani vsakih pet let volijo svoje predstavnike v Evropski parlament (EP), ki je edina neposredno izvoljena institucija Evropske unije. Leta 2024 se bo začelo deseto zakonodajno obdobje s 720 novoizvoljenimi člani. V petletnem mandatu bodo ti imeli odločilno vlogo pri oblikovanju Evrope, njenih institucij in politik, njenega položaja v polariziranem svetu in njene zavezanosti skupnim vrednotam.
Vse volitve so pomembne. Tako se začne demokracija. Vemo pa, da je demokracija veliko več kot le volitve. Vidimo lahko demokratično izvoljene vlade, ki v praksi izvajajo demokracijo, hkrati pa kršijo načela pravne države. Tudi če so volitve poštene in svobodne, niso edino jamstvo za demokracijo niti niso edini dejavnik, ki jo določa. Zato bi se morali volivci dejavno udeleževati volitev.
Zadnjih pet let so zaznamovali številni skoraj eksistencialni izzivi za Evropsko unijo. Morali smo se spopasti z izstopom Združenega kraljestva iz EU in njegovimi posledicami. Nato sta prišli pandemija COVID-19 ter brutalna in nečloveška invazija Rusije na Ukrajino in z njo povezani gospodarski izzivi, vključno z energetsko krizo in visoko stopnjo inflacije. Spoprijeli smo se z vsemi temi nepričakovanimi motnjami, hkrati pa smo sledili našim ključnim strateškim ciljem dvojnega prehoda na zeleno in digitalno konkurenčno gospodarstvo. Zaradi spremenjenega geopolitičnega okolja so EU in njeni demokratični partnerji proti Rusiji uvedli daljnosežne sankcije, EU pa si prizadeva zmanjšati tveganje naše odvisnosti od Kitajske in odnose z ZDA postaviti na najbolj trdne temelje doslej. Unija je začela izvajati tudi prvi program za evropsko obrambno industrijo, ki se bo uresničil v prihodnjih letih.
Volitve leta 2024 bodo boj za Evropo. V volilni kampanji bo treba izpolniti pričakovanja državljanov in spoštovati njihovo vlogo v evropskem postopku odločanja. Vprašanja, kot so migracije, podnebne spremembe in podpora Ukrajini, ki brani svojo domovino pred rusko agresijo, nedvomno zadevajo vse, ki nas skrbi za svobodo, demokracijo in mir. Izvoljeni politiki si bodo morali po najboljših močeh prizadevati za uspešno oživitev širitvene politike. Med razpravami s kandidati o njihovih nalogah v naslednjih petih letih jim bo treba zelo jasno pokazati, da bodo morali, če bodo izvoljeni, upoštevati, da je Evropska unija del krhkega sveta, razpetega med demokracije in avtoritarne režime. Leto 2024 je leto volitev, ki potekajo po vsem svetu, in to v državah s 4 milijardami prebivalcev.
Evropejci bomo pozorno spremljali odločitve Američanov na volitvah njihovega predsednika. Čezatlantski odnosi bodo pomembno vprašanje v naših razpravah pred evropskimi volitvami. Dolžnost evropskih politikov in političnih strank je, da si z vsemi močmi prizadevajo za sodelovanje z državljani in jih spodbujajo, naj izrazijo svoje mnenje. Zaradi geopolitične negotovosti je to pomembnejše kot kdaj koli prej. Politične stranke, ki predlagajo svoje kandidate za volitve, imajo pogosto različna mnenja o vprašanjih, ki so ključnega pomena za naše življenje. Na prihodnost Evrope, ki je naša prihodnost, lahko vplivamo in o njej odločamo le, če kot državljani razpravljamo s kandidati in se udeležimo volitev. Včasih smo nezadovoljni in jezni. Prav zato je naša dejavna udeležba v političnem volilnem dialogu tako pomembna.
Leta 2019 je volilna udeležba na evropskih volitvah prvič nekoliko presegla 50 %. Z glasovanjem mladih Evropejcev se je stopnja udeležbe povečala. Po eni strani je dobra novica, da je polovica volilnih upravičencev izkoristila svojo pravico do glasovanja. Po drugi strani pa to pomeni, da jih polovica ni glasovala. V letu 2024 si ne moremo privoščiti, da bi drugi odločali o tem, kdo nas zastopa v evropskem postopku odločanja in sprejemanja zakonodaje. Nizka udeležba zmanjšuje legitimnost izvoljenih in pomeni, da je njihova vloga v Evropskem parlamentu šibkejša. Velika odgovornost političnih strank je, da svoje potencialne volivce spodbujajo k udeležbi na volitvah.
Evropejci že desetletja kot svoje predstavnike v EU dojemajo vlade. Volitve leta 2024 so priložnost, da pokažemo resnično moč Evropskega parlamenta kot glasu državljanov. Nekateri bodo volili prvič, saj bodo v petih državah članicah glasovali 16-letniki. Mladi bodo imeli različna pričakovanja od politikov. To smo videli na Konferenci o prihodnosti Evrope, zdaj pa slišimo na nadaljnjih okroglih mizah, ki jih je organizirala Evropska komisija. Politiki bi morali prihodnje evropske volitve izkoristiti kot proces za izoblikovanje nove generacije volivcev in politikov, kot priložnost za izboljšanje preglednega političnega izobraževanja, pa tudi za krepitev identitete in zaupanja.
Komunikacijska strategija Evropskega parlamenta za evropske volitve leta 2024 se osredotoča na mobilizacijo tistih, ki se volitev ne udeležujejo, in volivcev, ki volijo prvič, na pomoč drugim sodelujočim, vključno z mediji, nevladnimi organizacijami, podjetji in posamezniki, ter na podpiranje nestrankarskega udejstvovanja evropskih državljanov in organizacij pri spodbujanju pomena udeležbe na volitvah.
Že zdaj smo priča tujemu vmešavanju v evropske volitve, hibridnim kampanjam dezinformacij, uničevanju zaupanja v institucije in politike ter ustvarjanju razdiralne retorike. To se dogaja že pred volitvami in med njimi bo tega še več, po volitvah pa bomo priča patološkim razpravam. Uveljavljati je treba zakone za boj proti dezinformacijam. Nacionalni in evropski ukrepi ne bodo zadostovali, zato potrebujemo smiselno financiranje, da se podpre pristop celotne družbe za razkrivanje dezinformacij in njihovih spodbujevalcev, saj to vpliva na vsakdanje življenje ljudi in njihove strateške odločitve.
S temi volitvami je na kocki usoda demokracije, svobode in varnosti. Vaš glas resnično šteje.
Danuta Hübner, poslanka Evropskega parlamenta (skupina EPP)
Vse več Evropejcev je zaskrbljenih, ker ne morejo najti dostojne nastanitve, ki bi si jo lahko privoščili. Tveganja vključujejo neustrezna stanovanja, finančni pritisk, stanovanjsko negotovost in celo brezdomstvo. Cenovno nedostopna stanovanja lahko vplivajo na zdravje in dobro počutje ljudi, povzročijo neenake življenjske pogoje in priložnosti ter povečujejo stroške zdravstvenega varstva, zmanjšujejo produktivnost in povzročajo okoljsko škodo.
Vse več Evropejcev je zaskrbljenih, ker ne morejo najti dostojne nastanitve, ki bi si jo lahko privoščili. Tveganja vključujejo neustrezna stanovanja, finančni pritisk, stanovanjsko negotovost in celo brezdomstvo. Cenovno nedostopna stanovanja lahko vplivajo na zdravje in dobro počutje ljudi, povzročijo neenake življenjske pogoje in priložnosti ter povečujejo stroške zdravstvenega varstva, zmanjšujejo produktivnost in povzročajo okoljsko škodo.
Na nedavni konferenci, ki jo je Evropski ekonomsko-socialni odbor organiziral v Bruslju, smo slišali jasno opozorilo: stanovanjska kriza v Evropi se zaostruje, kar ima številne posledice.
Nedavna študija Eurofounda je pokazala, da stanovanjska kriza vpliva zlasti na mlade, saj jim preprečuje, da bi se preselili iz svojega družinskega doma. Starost, pri kateri se je vsaj 50 % ljudi v EU preselilo od staršev, se je med letoma 2007 in 2019 zvišala s 26 na 28 let. Med letoma 2010 in 2019 so Španija, Hrvaška, Italija, Ciper, Belgija, Grčija in Irska zabeležili največje povečanje števila ljudi, starih od 25 do 34 let, ki živijo pri starših.
EESO namerava na podlagi priporočil s konference dati politični zagon razpravi in zagotoviti, da bo stanovanjska kriza EU na dnevnem redu novega Evropskega parlamenta in Komisije za obdobje 2024–2029. Evropska unija mora združiti moči v boju proti pomanjkanju dostojnih in cenovno dostopnih stanovanj. (mp)
Strateški razmislek o enotnem trgu EU je danes nujen. Svet ni enak kot pred 30 leti in enotni trg je treba prilagoditi novemu mednarodnemu okolju, je na plenarnem zasedanju EESO 20. marca 2024 dejal nekdanji vodja italijanske vlade Enrico Letta.
Strateški razmislek o enotnem trgu EU je danes nujen. Svet ni enak kot pred 30 leti in enotni trg je treba prilagoditi novemu mednarodnemu okolju, je na plenarnem zasedanju EESO 20. marca 2024 dejal nekdanji vodja italijanske vlade Enrico Letta.
Enrico Letta, sedanji predsednik inštituta Jacques Delors, je predstavil ključno zamisel, na kateri temelji poročilo na visoki ravni o prihodnosti enotnega trga, in poudaril, da mora imeti prihodnji enotni trg geopolitični pristop ter se osredotočati na strateško avtonomijo Evrope in njene stebre, kot so obramba, telekomunikacije, energija in finance.
„Geopolitično okolje je zdaj popolnoma drugačno kot pred 30 leti. Danes moramo je preučiti, kakšne posledice ima novi svetovni scenarij za enotni trg in njegovo prihodnost. Potrebujemo nov pristop, ki bo vključeval vprašanja, kot sta obramba in širitev,“ je dejal.
Predsednik EESO Oliver Röpke je poudaril, da uspeha enotnega trga ni mogoče meriti le z gospodarskega vidika, temveč mora odražati tudi upe in blaginjo evropskih državljanov: „EESO meni, da je enotni trg v osnovi povezan z ljudmi, pravica do gibanja pa pomeni tudi svobodo prebivanja.“
G. Letta je poudaril, da je enotni trg obstaja zaradi ljudi in za ljudi. Gospodarska konkurenčnost mora biti tesno povezana s socialno zaščito, svoboda gibanja in pravica do prebivanja pa sta del iste svobode: „Beg možganov ima v nekaterih državah uničujoče posledice. Obravnavati moramo svobodo prebivanja in pravico, da se vrnemo. Danes imamo le z enosmerno vozovnico, kar vpliva na konkurenčnost in ustvarja velik problem v Evropi.“ (mp)
Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropska komisija sta 8. marca 2024 v Bruslju organizirala konferenco na temo Redke bolezni v EU: oblikovanje prihodnosti evropskih referenčnih mrež s skupnimi ukrepi (predstavitev ukrepa JARDIN). Njen cilj je bil začeti skupno evropsko pobudo o redkih boleznih, s katero bi evropske referenčne mreže vključili v nacionalne zdravstvene sisteme, hkrati pa povezali institucije EU, evropske države, organizacije civilne družbe, združenja pacientov, znanstvenike, zdravnike in upravljavce bolnišnic.
Evropski ekonomsko-socialni odbor in Evropska komisija sta 8. marca 2024 v Bruslju organizirala konferenco na temo Redke bolezni v EU: oblikovanje prihodnosti evropskih referenčnih mrež s skupnimi ukrepi (predstavitev ukrepa JARDIN). Njen cilj je bil začeti skupno evropsko pobudo o redkih boleznih, s katero bi evropske referenčne mreže vključili v nacionalne zdravstvene sisteme, hkrati pa povezali institucije EU, evropske države, organizacije civilne družbe, združenja pacientov, znanstvenike, zdravnike in upravljavce bolnišnic.
Zdravstveni sistemi EU le stežka nudijo visokokakovostno in stroškovno učinkovito oskrbo v zvezi z redkimi ali manj razširjenimi kompleksnimi boleznimi, ki vplivajo na vsakdanje življenje približno 30 milijonov Evropejcev. Zato je pomembno izkoristiti potencial evropskih referenčnih mrež, tj. virtualnih mrež izvajalcev zdravstvenih storitev po vsej Evropi, ki omogočajo razprave o kompleksnih ali redkih boleznih ter stanjih, ki zahtevajo visoko specializirano zdravljenje ter zgoščeno znanje in vire.
Skupni ukrep JARDIN je projekt vključevanja evropskih referenčnih mrež v nacionalne zdravstvene sisteme in zagotavljanja njihove vzdržnosti. Z njim se nadgrajujejo nacionalne poti pacientov v povezavi z evropskimi referenčnimi mrežami, nacionalnimi referenčnimi mrežami, ki posnemajo in dopolnjujejo evropske referenčne mreže, ter strukturami za neodkrite paciente.
Projekt vključuje 27 držav članic EU, Norveško in Ukrajino. Usklajuje ga Avstrija, njegov skupni znesek financiranja pa znaša 18,75 milijona EUR (15 milijonov EUR od EU in 3,75 milijona EUR od držav članic) za obdobje treh let. Od ukrepa JARDIN, vključno s priporočili, načrti in poročili iz konkretnih pilotnih projektov, se pričakuje, da bo izboljšal nacionalne načrte za redke bolezni v državah članicah EU. (mp)
Ruska agresija proti Ukrajini, ki ima resne socialne, politične in finančne posledice za države članice in Unijo kot celoto, postavlja evropske demokracije na preizkušnjo. Vendar sem še vedno prepričan, da evropski državljani v težkih časih držijo skupaj, odločeni, da bodo utrli pot naprej in oblikovali Evropo, ki si jo želijo za svojo prihodnost in prihodnje generacije z udeležbo na volitvah, na katerih bodo izbrali nove evropske voditelje.
Ruska agresija proti Ukrajini, ki ima resne socialne, politične in finančne posledice za države članice in Unijo kot celoto, postavlja evropske demokracije na preizkušnjo. Vendar sem še vedno prepričan, da evropski državljani v težkih časih držijo skupaj, odločeni, da bodo utrli pot naprej in oblikovali Evropo, ki si jo želijo za svojo prihodnost in prihodnje generacije z udeležbo na volitvah, na katerih bodo izbrali nove evropske voditelje.
Na tokratnih evropskih volitvah se bo določila usmeritev EU v naslednjih petih letih. Zato je EESO združil moči z Evropskim parlamentom in podpisal memorandum o soglasju o sodelovanju pri pripravah na evropske volitve, ki bodo od 6. do 9. junija 2024.
Izkušnje kažejo, da je udeležba na evropskih volitvah nižja kot na državnih volitvah. Zato bo EESO zelo dejaven pri ozaveščanju o prihajajočih evropskih volitvah. Z mobilizacijo naše mreže 90 milijonov ljudi – organizacij delodajalcev, delavcev in drugih organizacij civilne družbe – lahko pripomoremo k večji udeležbi.
Nekatere ukrepe že izvajamo. Tako je med 4. in 7. marcem 2024 potekal teden civilne družbe, na katerem se je zbralo več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in mladinskih organizacij, da bi razpravljali o prihodnjih volitvah in prihodnosti EU.
S sprejetjem resolucije na marčevskem plenarnem zasedanju je EESO pozval državljane, naj se odpravijo na volišča. Pripravili smo posebno spletno mesto s sloganom #UseYourVote (Uporabi svoj glas), na katerem bodo objavljeni dejavnosti, dogodki in pobude članov in osebja EESO. Lokalne dejavnosti ozaveščanja članov bodo imele ključno vlogo!
4. maja bodo institucije EU ob obletnici Schumanove deklaracije odprle svoja vrata in povabile k praznovanju demokratičnega udejstvovanja na volitvah. 26. maja se bo naša aktivna ekipa „Run For Europe“ udeležila tradicionalnega tekaškega dogodka „20 km de Bruxelles“ in tako promovirala kampanjo „Uporabi svoj glas“. Ne smemo pozabiti, da več kot je ljudi, ki glasujejo, močnejša je demokracija. Več kot je ljudi, ki glasujejo, bolj legitimne so odločitve. Tokrat je zelo pomembno, da državljani, zlasti mladi, odidejo na volišča in oddajo svoj glas. Tako lahko nekaj spremenijo in Evropi dajo „obraz“, „obraz“, na katerega bodo ponosni.
Civilna družba, ki zastopa splošni interes evropskih državljanov, ima lahko osrednjo vlogo v tej kampanji, zlasti pri ozaveščanju o pomenu volitev in spodbujanju volivcev k udeležbi.
Sodelujmo in stopimo v stik z državljani in organizacijami civilne družbe na vseh ravneh – evropski, nacionalni in regionalni –, začnimo z njimi resničen dialog, prisluhnimo jim in našim političnim voditeljem povejmo, kaj organizacije milijonov državljanov, ki jih zastopamo, pričakujejo od novih poslancev Evropskega parlamenta in nove Komisije v naslednjih petih letih.
Naš glas šteje! #UporabiSvojGlas
Laurenţiu Plosceanu
podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje
Interesna skupina samostojnih poklicev v Evropskem ekonomsko-socialnem odbor bo 7. maja 2024 od 10.30 do 16.00 v Bruslju organizirala 8. evropski dan samostojnih poklicev.
Interesna skupina samostojnih poklicev v Evropskem ekonomsko-socialnem odbor bo 7. maja 2024 od 10.30 do 16.00 v Bruslju organizirala 8. evropski dan samostojnih poklicev.
Pridružite se nam v razpravi na temo Strokovna podpora evropskemu modremu dogovoru. Skupaj s pomembnimi oblikovalci politik iz Evropske komisije, Evropskega parlamenta in držav članic bomo iskali rešitve za vse večje izzive, povezane z vodo.
Voda je življenjsko pomemben vir, ki pa je vse bolj redek. Z rastjo svetovnega prebivalstva se povečuje tudi povpraševanje po vodi. Skoraj dve tretjini evropskih državljanov menita, da sta kakovost in/ali količina vode v njihovi državi resen problem. Podnebne spremembe bodo dodatno vplivale na razpoložljivost, kakovost in količino vode. Če ne bomo ukrepali, bi lahko pomanjkanje vode in vodna revščina prizadeli vse večje dele civilne družbe širom sveta, kar bi imelo daljnosežne posledice za prehransko varnost, okolje, zdravje ljudi ter gospodarsko, socialno in politično stabilnost.
Na tej konferenci, ki se je že uveljavila kot zanimiva in pomembna platforma za vodilne evropske strokovnjake, bomo razpravljali o tem, kako lahko svobodni poklici prispevajo k iskanju inovativnih rešitev za izvajanje evropskega modrega dogovora in obvladovanje izzivov, povezanih z vodo, s katerimi se bosta Evropa in svet soočala v prihodnjih letih in desetletjih.
Simultano tolmačenje bo na voljo za angleščino, nemščino in italijanščino. Dogodek bo odprt za javnost. Konference se lahko udeležite osebno ali na daljavo. V vsakem primeru je potrebna predhodna registracija.
