Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO

Cene stanovanjskih nepremičnin v EU so se med letoma 2010 in 2022 zvišale za 47 %. V istem obdobju so se najemnine povečale za 18 %. Po podatkih Eurostata je leta 2023 več kot 10 % gospodinjstev v mestih in 7 % gospodinjstev na podeželju več kot 40 % svojega razpoložljivega dohodka porabilo za nastanitev. Da bi bolje razumeli, kako bi lahko stanovanja postala cenovno dostopnejša za vse Evropejce in bolj trajnostna, je EESO naročil študijo, v kateri so preučene politične rešitve za dosego tega cilja. V tem intervjuju soavtorici študije Agnieszka Maj, ekonomistka, in Karolina Zubel, direktorica za okolje, energijo in podnebne spremembe iz Centra za socialne in ekonomske raziskave (CASE), razpravljata o ključnih ugotovitvah te študije.

O čem govori ta študija EESO in zakaj je pomembna?

Študija o cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanjih v EU preučuje potrebo po cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanjih v EU, pri čemer poudarja vlogo digitalizacije (umetna inteligenca, digitalna gradbena dovoljenja, ustrezne podatkovne zbirke) in struktur socialne ekonomije. S študijami primerov poudarja inovativna prizadevanja za izboljšanje cenovne in splošne dostopnosti ter trajnostnosti stanovanj. Študija vsebuje izvedljiva priporočila za leti 2030 in 2050, ki so usklajena s cilji EU glede odpornosti proti podnebnim spremembam, socialne pravičnosti in gospodarske rasti. Ponuja strateški vpogled za prilagajanje stanovanjskih politik spreminjajočim se izzivom, hkrati pa spodbuja blaginjo skupnosti.

Katere so glavne ugotovitve te študije?

Digitalizacija je pomembna priložnost za izboljšanje učinkovitosti pri načrtovanju, gradnji in upravljanju stanovanj, s čimer bi se lahko zmanjšali stroški in povečala trajnostnost. Vendar je njen sedanji učinek na zmanjšanje stroškov omejen. Glavne ovire za sprejetje digitalnega napredka vključujejo tradicionalna stališča deležnikov, zaznano nizko donosnost naložb, visoke stroške izvajanja ter pomanjkanje spodbud, usposabljanja in predpisov. Za sprostitev celotnega potenciala digitalizacije so bistvenega pomena nadaljnje naložbe v digitalno infrastrukturo, na primer z zagotavljanjem interoperabilnosti digitalnih platform.

Vključevanje subjektov socialne ekonomije (delno profitnih stanovanjskih združenj, javnokoristnih organizacij, zadrug) je obetavna politična inovacija za reševanje sedanjih stanovanjskih izzivov. Ti subjekti ponujajo stroškovno učinkovite in dobro zasnovane stanovanjske rešitve, ki spodbujajo kohezijo skupnosti in dolgoročno stanovanjsko stabilnost. Neprofitna in delno profitna stanovanja na Dunaju, ki predstavljajo 30 % vseh stanovanjskih projektov v mestu, imajo na primer ključno vlogo pri stabilizaciji stanovanjskega trga, saj se zaradi njih znižujejo cene. To pomaga ohranjati dostopnost najemnin in preprečuje izkrivljanje trga.

Katera so vaša glavna priporočila za ukrepanje in nadaljnje raziskave na podlagi teh ugotovitev?

Srednjeročno bi morali na področju stanovanjske politike v EU dati prednost sprejetju „novega evropskega dogovora za cenovno dostopna in trajnostna socialna stanovanja“ ter „direktive o stanovanjih“, da bi zagotovili enoten pristop v vseh državah članicah. Države bi morale spodbujati inovativne modele, kot so zadruge in delno profitna stanovanja, zagotavljati prožno finančno podporo za stanovanjske projekte in sprejeti digitalna orodja za izboljšanje stanovanjskih rešitev.

Dolgoročno bi morali v stanovanjske politike vključiti strateški in trajnosten pristop s poudarkom na lokalnih rešitvah in stalnem spremljanju. Digitalizacijo je treba standardizirati z zakonodajo, pri čemer je treba upoštevati prakse krožnega gospodarstva, kot so bančna posojila, vezana na krožnost stavb, spodbude za najem, ki temeljijo na energijski učinkovitosti, in pobude za financiranje na lokalni ravni. Poleg tega bi bilo treba koncept socialnih stanovanj razširiti na družine s srednjimi dohodki, podobno kot v dunajskem modelu „družbenih stanovanj“, s čimer bi spodbujali socialno mešano strukturo in preprečevali gentrifikacijo. Ključno je tudi, da se osredotočimo na nove gradnje in prenovo ter spremenimo namembnost neuporabljenih stavb, da bi učinkovito zadovoljili stanovanjske potrebe.

Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na vključujoče pristope pri urbanističnem načrtovanju, gradnji in zagotavljanju stanovanj, da bi izboljšali dostopnost za vse državljane. Preučiti bi bilo treba tudi vpliv nastajajočih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in avtomatizacija, na prihranke pri stroških ter učinkovitost pri razvoju in upravljanju stanovanj. Poleg tega bi bilo treba z raziskavami preučiti inovativne stanovanjske modele v državah članicah EU ter opredeliti strategije, ki bi lahko izboljšale cenovno dostopnost in trajnostnost.

Študijo je naročil EESO na predlog skupine organizacij civilne družbe.

Napredek Evrope pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja se je znatno upočasnil, kar vzbuja pomisleke glede doseganja ciljev za leto 2030. Poročilo o trajnostnem razvoju v Evropi za leto 2025, ki ga je objavila mreža ZN za rešitve trajnostnega razvoja (SDSN), kaže, da je bil napredek pri ciljih trajnostnega razvoja v obdobju 2020–2023 manj kot polovica hitrosti, zabeležene v prejšnjem obdobju.

Med letoma 2016 in 2019 se je napredek povečal za 1,9 točke, vendar se je v naslednjih letih zmanjšal na le 0,8 točke. Upočasnitev je posledica vse večjih okoljskih, socialnih in geopolitičnih izzivov. Cilj trajnostnega razvoja 2 (odprava lakote) ostaja velik problem, saj so povsod v Evropi še vedno prisotne težave s prehransko varnostjo in trajnostnostjo.

V posebni študiji za Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je bila poudarjena potreba po spremembah prehrane v podporo trajnostnemu kmetijstvu in javnemu zdravju.

Z novim vodstvom EU strokovnjaki pozivajo k močnejšim politikam in naložbam, da bi pospešili napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Globalno sodelovanje in financiranje sta pri tem ključnega pomena in četrta mednarodna konferenca o financiranju za razvoj junija 2025 v Španiji bo osredotočena na povečanje finančne podpore za vzdržnost.

Guillaume Lafortune, podpredsednik SDSN in glavni avtor poročila, opozarja, da vse večje geopolitične napetosti otežujejo prizadevanja za trajnostnost, vendar ostaja optimističen.

„Svet je vse bolj nevaren, nestabilen in negotov,“ je dejal. „Hkrati pa si ljudje, zlasti mladi, želijo trajnostni razvoj. Glede na velikost svetovnega gospodarstva in razpoložljive tehnologije ima svet potencial, da v celoti uresniči trajnostni razvoj.“

„Trajnostni prehranski sistemi so ključno gonilo za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja. Da bi pospešili ukrepanje, potrebujemo ambicioznejše mehanizme za zaščito preživetja kmetov, malih proizvajalcev hrane in drugih deležnikov v verigi preskrbe s hrano. Vendar se moramo boriti tudi proti nepošteni porazdelitvi in zagotoviti pravičen prehod,“ je dejal Peter Schmidt, predsednik strokovne skupine EESO za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje (NAT), hkrati pa pozval k večji udeležbi civilne družbe.

Ostalo je samo še pet let in pred EU je kritična odločitev: odločno ukrepati ali pa ne izpolniti svojih zavez za trajnostno in pravično prihodnost. (ks)

Reforma trga z električno energijo ne sme biti usmerjena le v doseganje ciljev podnebne nevtralnosti do leta 2050. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je za zaščito ranljivih skupin nujno treba zagotoviti zanesljivost oskrbe, stabilne in dostopne cene ter pravico do energije.

EESO se v mnenju Prihodnost dobave in cen električne energije v EU, sprejetem januarja, ki sta ga pripravila Jan Dirx in Thomas Kattnig, zavzema za model državnih predpisov, kjer je to potrebno, in zasebnega podjetništva, kjer je to mogoče, ter priporoča energetski mehanizem.

Ta bi lahko imel obliko podjetja, ki bi ga ustanovila vlada in bi na trgu električne energije prevzelo vlogo vzdrževalca trga, da bi dosegli podnebno nevtralnost, zanesljivo oskrbo ter stabilne in dostopne cene.

Po mnenju Odbora bi bilo treba potrebne spremembe na trgu električne energije izvesti v treh fazah:

• Prva faza – do leta 2030

  Energetski mehanizem bo povečal svoj portfelj s kombinacijo proizvodnje električne energije (brez CO₂). V tem obdobju bo trgovanje z električno energijo potekalo na podlagi trgovanja za dan vnaprej, vendar se bo vpliv energetskega mehanizma na trg povečeval.

• Druga faza – od leta 2030 do leta 2040

  Energetski mehanizem bo dosegel položaj vzdrževalca trga in s pogodbami o dobavi nadzoroval ustrezen del ponudbe na trgu. Trgovanje za dan vnaprej se bo v tem obdobju ustrezno prilagodilo.

• Tretja faza – od leta 2040 do leta 2050

  Energetski mehanizem bo optimiziral stran oskrbe z električno energijo, da se od leta 2050 zagotovi trajnostna dolgoročna oskrba z električno energijo z neto ničelnimi emisijami toplogrednih plinov ter stabilnimi in predvidljivimi cenami. (mp)

EU se mora bolj osredotočiti na politiko konkurence, da bi okrepila svojo svetovno konkurenčnost, povečala produktivnost in zagotovila, da bo enotni trg ostal steber gospodarske moči.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na januarskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje Politika varstva konkurence kot temelj konkurenčnosti EU. Mnenje poziva k tesnejšemu povezovanju nacionalnih gospodarstev in pametnejšim strategijam državne pomoči, da bi sprostili gospodarski potencial Evrope in obravnavali ključne svetovne izzive, vključno z digitalizacijo, podnebnimi spremembami in odpornostjo.

EESO je poudaril, da je politika konkurence ključna za spodbujanje inovacij, trajnosti in gospodarske rasti. „Konkurenca in konkurenčnost nista nasprotna pojma,“ je dejala poročevalka Isabel Yglesias. „Politika konkurence lahko z racionaliziranimi postopki, prožnimi orodji in zadostnimi viri prispeva k blaginji podjetij in državljanov EU.“

Nova pravila EU o konkurenci, kot sta akt o digitalnih trgih in uredba o tujih subvencijah, že obravnavajo izkrivljanje trga in krepijo svetovni položaj bloka. EESO pa hkrati poziva k nadaljnjim ukrepom za posodobitev ocen združitev in zagotovitev učinkovitega nadzora nad združitvami, ki temeljijo na inovacijah, tudi če so pod sedanjimi pragovi EU.

V mnenju je poudarjena ključna vloga državne pomoči pri podpiranju zelenega in digitalnega prehoda. Zavedati pa se je treba, da lahko slabo usklajene subvencije ogrozijo produktivnost in rast. Študije kažejo, da bi lahko z boljšo usklajenostjo v EU povečali produktivnost za več kot 30 %. EESO priporoča uskladitev subvencij med državami članicami, da bi okrepili evropske vrednostne verige in preprečili neučinkovitost.

Pomembni projekti skupnega evropskega interesa in predlagani Evropski sklad za konkurenčnost bi morali biti zasnovani z vseevropsko perspektivo, da bi spodbudili obsežne inovacije v industriji. Ta orodja morajo zagotoviti pravično porazdelitev koristi po vsej Uniji in spodbujati trajnostnost in odpornost.

Da bi EU postala vodilna v svetu, so po mnenju EESO potrebni:

• večje povezovanje za zmanjšanje nepravilno dodeljenih subvencij in povečanje produktivnosti;
• strožja pravila za zaščito evropskih inovacij med tujimi prevzemi;
• poenostavljeni in hitrejši postopki konkurence in državne pomoči za povečanje učinkovitosti ter
• uravnotežena politika glede združitev, ki spodbuja inovacije, trajnostnost in naložbe v infrastrukturo. (ll)

Legitimne interese EU na evropskem delu Arktike bi najbolje obranili v okviru strategije EU za Arktiko, v kateri bi sodelovala civilna družba pri vseh zadevnih odločitvah. Tesno sodelovanje z Grenlandijo je ključno tudi za trajnostne naložbe na Arktiki, da bi zagotovili blaginjo in odpornost regije.

EESO je pripravil mnenje na lastno pobudo Razvoj evropske strategije za Arktiko v dialogu s civilno družbo, ki ga je sprejel na januarskem plenarnem zasedanju in v katerem je poudaril pomembno vlogo Arktike pri strateški avtonomiji, odpornosti in konkurenčnosti Evrope.

Član EESO Anders Ladefoged, poročevalec za mnenje, je dejal: „V tem mnenju o politiki EU v zvezi z Arktiko ponujamo vidik civilne družbe o tem, kako bi lahko EU zasnovala svojo politiko za to območje. Tako z vidika zaščite svojih interesov kot pomoči ljudem, ki tam živijo, pri zagotavljanju odporne in uspešne regije.“

EESO podpira in spodbuja tudi celovito posvetovanje in sodelovanje z avtohtonim prebivalstvom na Arktiki. Soporočevalec za mnenje EESO Christian Moos, je v zvezi s tem dejal: „Interese evropskih držav, katerih ozemlje se nahaja znotraj arktičnega kroga, bomo najbolje zaščitili skupaj, s sodelovanjem med skandinavskimi državami članicami EU in z evropsko strategijo za Arktiko, ki mora zagotavljati udeležbo civilne družbe in zaščititi pravice avtohtonega prebivalstva.“

V mnenju je obravnavana tudi Grenlandija, ki se sooča s podobnimi težavami ter priložnostmi in izzivi zaradi hitre preobrazbe v regiji kot evropski del Arktike.

V zvezi z Grenlandijo je g. Moos dejal: „Močnejše evropsko sodelovanje, tudi na Grenlandiji, je ključno za trajnostne naložbe v evropskem delu Arktike, da bi postala močna in odporna regija“

Za Grenlandčane je eden glavnih ciljev krepitev njihove samoodločbe kot naroda pod sloganom „nič o nas brez nas“. EU velja za tesno zaveznico v okviru sodelovanja na podlagi skupnih vrednot, kot so človekove pravice in socialni dialog. (at)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je pozval k spremembam pravil Evropske unije o državni pomoči, da bi priznali in bolje upoštevali potrebe subjektov socialne ekonomije, ki imajo ključno vlogo pri reševanju družbenih izzivov.

EESO v mnenju Kako podpreti subjekte socialne ekonomije ob upoštevanju pravil o državni pomoči: razmišljanje na podlagi predlogov iz poročila Enrica Lette, sprejetem na januarskem plenarnem zasedanju, opozarja, da veljavni predpisi ne zagotavljajo ustrezne podpore tem podjetjem, ki svoje dobičke pogosto ne razdelijo med vlagatelje, temveč jih vlagajo v prizadevanja za doseganje socialnih ciljev.

„Želimo, da bi se več ljudi zavedalo koristi učinkovite ureditve konkurence in državne pomoči za podjetja socialnega gospodarstva in celoten sistem storitev splošnega pomena,“ je dejal poročevalec Guiseppe Guerini.

Subjekti socialne ekonomije, ki segajo od zadrug do vzajemnih družb in fundacij, zaposlujejo več kot 11 milijonov ljudi po vsej EU, tj. 6,3 % delovno aktivnega prebivalstva. Delujejo na področjih, kot so socialne in zdravstvene storitve, energija iz obnovljivih virov in zmanjševanje revščine. Številni se kljub svojim prispevkom soočajo s sistemskimi ovirami pri zagotavljanju dolgoročnega naložbenega kapitala in pridobivanju javnih naročil, saj sedanji regulativni okvir pogosto ne upošteva njihove nepridobitne ali solidarnostne narave.

EESO v mnenju med drugim poudarja, da javni organi premalo uporabljajo obstoječa orodja, kot sta uredba o splošnih skupinskih izjemah in okvir za storitve splošnega gospodarskega pomena.

Zato Odbor v skladu z nekaterimi priporočili iz Lettinega poročila o enotnem trgu poziva k poenostavitvi in posodobitvi prezapletenih in zastarelih pravil iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah, da se podpre zaposlovanje prikrajšanih delavcev in invalidov.

Čeprav je nedavno zvišanje zgornje meje pomoči de minimis – 300 000 EUR za običajna podjetja in 750 000 EUR za subjekte, ki opravljajo storitve splošnega gospodarskega pomena – dobrodošlo, je EESO prepričan, da bi bolj prilagojeni instrumenti, kot so uredba o splošnih skupinskih izjemah ali posebne določbe o storitvah splošnega gospodarskega pomena, bolje obravnavali potrebe subjektov socialnega gospodarstva na področjih, kot so zdravstvene in socialne storitve. (ll)

Mlade v sredozemski regiji je treba vključiti v vse faze delovanja, od oblikovanja politike do njenega izvajanja. Kot je bilo poudarjeno v razpravi Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO), mladi ne oblikujejo le politik, temveč tudi življenje.

Razprava, povezana s sprejetjem mnenja Vključenost mladih v socialni in civilni dialog na sredozemskem območju, ki je potekala na januarskem plenarnem zasedanju EESO, je prvo mnenje EESO, ki upošteva prispevek predstavnikov mladih iz te regije. K pripravi mnenja je prispevalo osem mladih predstavnikov.

Med razpravo je komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica poudarila pomen mladih za blaginjo, stabilnost in odpornost regije. „Prihodnost Sredozemlja je v rokah mladih. Za skupno in trajnostno prihodnost moramo neposredno sodelovati z mladimi generacijami in zagotoviti, da bodo njihovi glasovi usmerjali naše politike in prednostne naloge. Skupaj bomo oblikovali novi pakt za Sredozemlje z naložbami v izobraževanje, delovna mesta in rast.“

Predsednik EESO Oliver Röpke je podprl novi pakt komisarke Šuica, ki je usmerjen v naložbe, trajnost in migracije, ter dodal, da mora biti civilna družba dejavno vključena v njegovo oblikovanje. „Zavzetost mladih je bistvenega pomena za prihodnost regije. EESO je zavezan temu, da bo glas mladih oblikoval politiko in odločanje. Skupaj z Unijo za Sredozemlje in Fundacijo Anna Lindh si prizadevamo za miroljubno in uspešno Sredozemlje.“

Princesa Rym Ali, predsednica Fundacije Anna Lindh, je poudarila pomen prispevka mladih predstavnikov k mnenju in dejala, da sodelovanje z mladimi ni le pomembno in produktivno, temveč tudi nujno. „Za pomembne stvari gre. Brez podpore mladih in ne da bi jim ponudili orodja za enakopravno udeležbo, ne moremo najti rešitev za prihodnost. Potrebujejo sedež za mizo,“ je dejala.

Eliane El Haber, predstavnica mladih za mnenje in svetovalka pri Unescovem cilju trajnostnega razvoja št. 4 o mreži mladih in študentov, je sprejela pobudo EESO za dejavno vključevanje mladih, ki zastopajo različne regije, spol ter izobraževalno in kulturno ozadje.

Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev v EESO

Evropska komisija je 29. januarja sprejela kompas za konkurenčnost, ki je pomemben in pravočasen korak za oživitev evropskega gospodarstva in bo začrtal pot EU v naslednjih petih letih.

Delodajalci v EU se že dolgo zavzemamo za krovno agendo za konkurenčnost in pozdravljamo tri stebre kompasa: zapolnitev vrzeli v inovacijah in produktivnosti, združevanje razogljičenja s konkurenčnostjo ter zmanjšanje odvisnosti od varnosti dobavnih verig. Ti so ključni, da lahko Evropa konkurira na svetovni ravni, privabi in zadrži talente ter spodbuja inovacije.

Vendar je končni uspeh kompasa odvisen od razvoja in pravočasnega izvajanja konkretnih ukrepov. Odločilno vlogo bodo imele ključne pobude, kot so sveženj omnibus za poenostavitev, dogovor o čisti industriji in horizontalna strategija za poglobitev enotnega trga. Vendar pa nas zgolj preimenovane strategije in privlačni naslovi ne morejo zaščititi pred prihodnjimi izzivi.

Poenostavitev regulativnega okvira je na primer prvi in najnujnejši korak. Bistvenega pomena sta zmanjšanje obremenjujoče birokracije ter spodbujanje hitrosti in prožnosti. Podjetja EU se predolgo soočajo s pretirano zapletenostjo in počasnim odločanjem. Prav tako potrebujemo smiselno izvajanje preverjanja konkurenčnosti, da bodo novi zakonodajni in regulativni ukrepi podpirali rast podjetij, ne pa jo ovirali.

Kompas se upravičeno osredotoča na spodbujanje inovacij prek trdne unije kapitalskih trgov in odpravljanje strukturnih ovir za sprostitev potenciala Evrope na področju globoke tehnologije, čiste energije in napredne proizvodnje, hkrati pa ustvarja ploden ekosistem za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi.

Unija kapitalskih trgov, ki ni bila nikoli dokončana, nas dejansko opozarja, da si ne moremo privoščiti zamud. Čeprav kompas spodbuja boljše usklajevanje naložb nacionalnih vlad, nima jasnega načrta za druge skupne vire financiranja. Svet ne bo čakal na nas.

Dirka se je začela in zdaj je čas, da preidemo v najvišjo prestavo. Sprostitev konkurenčnosti ni le gospodarska nujnost, temveč je ključnega pomena za skupno blaginjo za vse. Evropska podjetja so in ostajajo del rešitve.