Evropska konfederacija sindikatov (ETUC), osrednja sindikalna organizacija v Evropi, ki na evropski ravni zastopa 45 milijonov delavcev, je zavrnila podporo kompasu za konkurenčnost, tj. načrtu Evropske komisije za podporo gospodarstvu EU. Kompas je v sedanji obliki zanjo namreč nesprejemljiv. Z Esther Lynch, generalno sekretarko ETUC, smo govorili o glavnih pomislekih delavcev glede kompasa in usodi evropskega stebra socialnih pravic ob vnovičnih pozivih k drastični deregulaciji in večji osredotočenosti na konkurenčnost.

Sindikati v EU so že izrazili nezadovoljstvo z najnovejšim načrtom Evropske komisije za oživitev gospodarstva EU. Kaj je po vašem mnenju glavna pomanjkljivost kompasa za konkurenčnost, ki ga je predstavila Komisija? Kateri predlogi v načrtu so še posebej problematični?

Glavna težava kompasa za konkurenčnost Evropske komisije je, da deregulaciji daje prednost pred naložbami, potrebnimi za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, razvoj močne evropske industrijske politike in zagotavljanje kakovostnih javnih storitev. Čeprav je v kompasu priznan pomen kakovostnih delovnih mest za konkurenčno gospodarstvo, pa namesto predlaganja potrebne zakonodaje za okrepitev pravic, izboljšanje delovnih pogojev in spodbujanje kolektivnih pogajanj to prioriteto spodkopava s spodbujanjem deregulacije, ki lahko privede do slabših delovnih pogojev in negotovosti zaposlitve.

Eden najbolj zaskrbljujočih predlogov je uvedba 28. pravne ureditve za podjetja, ki bi podjetjem omogočila delovanje zunaj nacionalnega delovnega prava. To bi lahko resno okrnilo delovno zakonodajo po vsej Evropi in ustvarilo tekmovanje v zniževanju pravic in zaščite delavcev.

Podobno je zelo problematična tudi prepoved čezmernega prenašanja zakonodaje, tj. zmožnost vlad, da sprejmejo zakonodajo, ki presega minimalne standarde, določene v direktivah EU. Za razliko od uredb EU je namen direktiv EU ta, da določajo minimalne standarde za vse države. Če bi opredeljevale zgornjo mejo dovoljenega, to ne bi le izničilo tega namena, temveč bi močno škodovalo zaposlenim in pomenilo uničenje težko doseženega napredka na področju zdravstvenega varstva, izobraževanja, zdravja in varnosti pri delu ter pravičnega plačila, če naštejemo nekaj primerov.

Poleg tega se v kompasu poziva k pokojninskim reformam, ki temeljijo na daljši delovni dobi, kar je problematično, saj delavcem nalaga nepotrebno breme, hkrati pa se ne obravnava potreba po vzdržnih in pravičnih pokojninskih sistemih.

Kompas se tudi močno nagiba v korist podjetij, saj so bile poslovnim skupinam dane številne obljube, obenem pa ni konkretnih zakonodajnih zavez, ki bi koristile zaposlenim. Tako denimo niso vključeni ukrepi, s katerimi bi zagotovili, da bi se javne naložbe uporabljale za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, ne zgolj za povečanje dobička podjetij.

Če povzamem, v kompasu za konkurenčnost potrebe podjetij niso uravnotežene s pravicami delavcev in njihovo blaginjo, zato je v sedanji obliki kot predlog nesprejemljiv.

Ali menite, da bi lahko bilo izvajanje evropskega stebra socialnih pravic zdaj ogroženo?

Komisija se je v svojem nedavno objavljenem delovnem programu za leto 2025 na papirju ponovno zavezala evropskemu stebru socialnih pravic. Toda v praksi je ta delovni program prvi po letu 2019, ki ne vključuje nobene socialne zakonodajne pobude.

Po drugi strani je Komisija za naslednje leto predlagala osem zakonodajnih aktov o poenostavitvi. Nihče ne želi biti preobremenjen z administracijo, zato sindikati redno predlagajo rešitve v ta namen, na primer pravila o javnem naročanju.

Toda jasno je, da težav, s katerimi se sooča Evropa, ne bo mogoče rešiti s poenostavitvijo.

Izvajanje stebra socialnih pravic najbolj ogroža val množičnih odpuščanj, ki se napoveduje po vsej Evropi. To bo ogrozilo plače in varnost zaposlitve, pa tudi pokojnine, socialno zaščito in številna druga načela stebra.

Poskrbeti je treba za naložbe v zaščito in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, vključno z instrumentom SURE 2.0 in močnim naložbenim mehanizmom EU, ter uvesti potrebne zakonodajne pobude za zagotavljanje kakovostnih delovnih mest.

Kakšna bi bila prava pot, da EU izboljša svoj položaj v sedanjih svetovnih gospodarskih razmerah, če ne z zmanjšanjem regulativnih bremen?

Do odpuščanj je prišlo zaradi pomanjkanja naložb – tako zasebnih kot javnih.

Namesto da bi podjetja vlagala v plačilo delavcem ter prepotrebne raziskave in razvoj, naložbe preusmerjajo k neperspektivnim izplačilom dividend in odkupom delnic, s čimer dušijo zeleni in tehnološki razvoj v Evropi.

V zadnjih nekaj letih so ZDA in Kitajska začele izvajati obsežne javne naložbe. EU je v tem času sprejemala nova pravila, zaradi katerih so bile države članice prisiljene v varčevalne reze.

EU mora nujno spremeniti smer. Množične javne naložbe s socialnimi pogoji, s katerimi bi zagotovili kakovostna delovna mesta, so osnova za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic.

Esther Lynch je generalna sekretarka Evropske konfederacije sindikatov (ETUC). Ima bogate sindikalne izkušnje na irski, evropski in mednarodni ravni ter je bila v preteklosti že namestnica generalnega sekretarja in konfederalna sekretarka pri ETUC. Vodila je prizadevanja za krepitev pravic delavcev in sindikatov ter tako vplivala na ključne direktive o ustreznih minimalnih plačah, preglednih in predvidljivih delovnih pogojih ter žvižgaštvu. Vodila je tudi kampanje v podporo evropskemu stebru socialnih pravic in pravičnemu plačilu. S svojim delom je poskrbela za določitev 15 pravno zavezujočih mejnih vrednosti izpostavljenosti rakotvornim snovem in za sporazume socialnih partnerjev o digitalizaciji in reprotoksinih. Že vse življenje je feministka in se zavzema za odpravo podcenjevanja dela, ki ga pretežno opravljajo ženske.

ETUC zastopa 45 milijonov članov iz 94 sindikalnih organizacij v 42 evropskih državah in 10 evropskih zvez sindikatov.

Poročili Maria Draghija in Enrica Lette za leto 2024 sta v EU in njenih državah članicah dvignili precej prahu in postali načrt za uspešno prihodnost Evrope. EESO je v mnenju Ocena poročil Enrica Lette in Maria Draghija o delovanju in konkurenčnosti enotnega trga EU predstavil pogled civilne družbe na poročili in podal priporočila za nujno ukrepanje. Vse tri poročevalce za to mnenje (to so: Matteo Carlo Borsani, Giuseppe Guerini in Stefano Palmieri) smo prosili, naj poudarijo predloge iz poročil, za katere menijo, da so še posebej pomembni za prihodnjo blaginjo EU.

Zdi se, da danes vsi govorijo o konkurenčnosti, deregulacija pa naj bi bila čarobni recept za umestitev Evrope na zemljevid akterjev svetovnega gospodarstva. Vendar obstaja veliko načinov za merjenje konkurenčnosti in ni univerzalnega odgovora na vprašanje, kdaj je predpisov preveč. Če se razprave o konkurenčnosti in deregulaciji ne bomo lotili previdno, bi lahko preveč poenostavljeni črno-beli argumenti ogrozili oblikovanje zdrave gospodarske politike, pravi naš gost Karel Lannoo, izvršni direktor Centra za evropske politične študije (CEPS).

Karel Lannoo je izvršni direktor CEPS, enega vodilnih neodvisnih možganskih trustov v Evropi. Specializiran je za finančno regulacijo, evropsko gospodarsko upravljanje in vprašanja enotnega trga, med njegovimi zadnjimi publikacijami pa so „Razumevanje Evrope“ (v nizozemščini), poročilo projektne skupine o politiki finančnega sektorja za Komisijo Ursule von der Leyen II ter različni prispevki k akademskemu obsegu in pregledom. Karel je pogosto nastopa na predstavitvah evropskih, nacionalnih in mednarodnih institucij, pa tudi na mednarodnih konferencah in izvršnih programih. Vodi študije za nacionalne vlade, multilateralne organizacije in subjekte zasebnega sektorja. Njegovi prispevki se redno pojavljajo v medijih. Poleg tega je Karel član upravnih odborov družb in fundacij ter član svetovalnih svetov, vključno s komisijo za kapitalske trge nizozemskega združenja za upravljanje kapitala, nadzornikom kapitalskih trgov.

Karel Lannoo

Danes je modno Evropo razglašati za nekonkurenčno in zahtevati obsežno deregulacijo na ravni EU. Vendar je problematičnost gospodarskih razmer odvisna od opredelitve konkurenčnosti, uporabljenega imenovalca in referenčne vrednosti ter okoliščin.

Konkurenčnost se tudi enači z deregulacijo, kar je narobe, saj obsežna poenostavitev ni prava rešitev. Zato je pomembno, da uporabimo prave parametre in obvladujemo diskurz, da ne bi ušel nadzoru in pristal na evroskeptični strani.

Konkurenčnost je znova cilj politike – čeprav je to vedno bila. Pomembno je, da ne pozabimo na preteklo dogajanje. Z lizbonsko strategijo, ki jo je Evropski svet uradno sprejel marca 2000 v Lizboni, je EU želela postati „najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju temelječe gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo“. Konkurenčnost je skrbela Evropsko komisijo že v letih, ko je bil njen predsednik Jacques Delors – preberite samo slavni članek Paula Krugmana iz leta 1994, ki jo je označil za „nevarno obsedenost“. Delors je bil takrat zaskrbljen zaradi naraščanja brezposelnosti v Evropi zaradi konkurence iz ZDA in Japonske ter kot rešitev predlagal program naložb v infrastrukturo in visoko tehnologijo. Vse to smo že slišali.

Tudi poenostavitev zakonodaje je že dolgo na dnevnem redu. Že leta 1996, ko je imela EU 15 držav članic, se je začela pobuda „poenostavljena zakonodaja za notranji trg“ (SLIM). Komisar Charles McCreevy (2004–2009) se je v letih 2005 in 2006 zavzemal za regulativne „pavze“, dokler ni izbruhnila finančna kriza. Podpredsednik Komisije Frans Timmermans je bil v času, ko je Komisijo vodil Jean-Claude Juncker, zadolžen za program za boljše pravno urejanje. Čeprav so bili vsi ti načrti hvalevredni, bi bilo bolje reševati temeljne vzroke regulativne zapletenosti – postopek odločanja in slabo izvrševanje – kot pa zgolj odpravljati simptome. Kar pa je s 27 državami članicami lažje reči kot narediti.

Konkurenčnost, vsaj tako kot je opredeljena v Draghijevem poročilu, se nanaša predvsem na produktivnost in rast BDP, kar lahko prinese zelo različne rezultate, odvisno od imenovalca. Obstajajo pa tudi drugi načini za merjenje konkurenčnosti. Lahko bi preučili notranjo konkurenčnost v odnosu do zunanje konkurenčnosti. Znotraj EU se zdi, da je šibka, saj se produktivnost v primerjavi z ZDA zmanjšuje. Navzven pa ima EU trgovinski presežek in presežek na tekočem računu, medtem ko se ZDA soočajo z ogromnim trgovinskim primanjkljajem in primanjkljajem na tekočem računu – čeprav se zdi, da to ni težava (razen za predsednika Trumpa).

EU ima tudi veliko boljši fiskalni položaj kot ZDA ali celo Japonska; za natančno primerjavo s Kitajsko nimamo točnih podatkov. Proračunski primanjkljaj EU je leta 2024 znašal približno 3,5 % BDP, v ZDA pa je bil skoraj dvakrat večji (6,4 %). ZDA lahko to financirajo na mednarodnih trgih zaradi svetovnega položaja dolarja, čeprav se srednjeročne obrestne mere v EU in ZDA razhajajo, kar kaže na zaskrbljenost trga glede ameriškega gospodarstva. Šestmesečna tržna posojilna obrestna mera za USD je trenutno 4,8 %, v evrskem območju pa 2,5 % (Euribor).

Poleg tega so cene energije v EU od sredine leta 2021, ko je Putin začel manipulirati s cenami, veliko višje kot v ZDA, kar ovira konkurenčnost predelovalne industrije, zlasti v Nemčiji. Danes so stroški energije v EU vsaj 50 % višji kot v ZDA.

Tudi energetska politika je dober primer za regulativno razpravo: je problem preveč predpisov? Nasprotno, EU ima enotni trg energije za distribucijo, ne pa za proizvodnjo, ki ostaja pod nadzorom držav članic. To povzroča težave v državah s presežno proizvodnjo, saj se cene zvišujejo zaradi pomanjkanja energije v drugih državah, kot kaže primer Švedske in Nemčije.

Poleg tega bi se lahko v digitalnem sektorju vprašali, ali je boljše, če ni predpisov. Ali želimo svobodo govora po vzoru ZDA in nočemo moderiranja vsebine? Ali želimo oligopolni trg, kot ga imamo danes?

Namen tega kratkega razmišljanja je poudariti, da je treba vsako razpravo o konkurenčnosti in deregulaciji obravnavati s kar največjo skrbnostjo, da se ne bi izrodila v črno-belo razpravljanje, ki bi lahko škodovalo oblikovanju trdne gospodarske politike.

Stefano Palmieri
Skupina delojemalcev v EESO

Poročili Enrica Lette in Maria Draghija se precej prekrivata, čeprav se bistveno razlikujeta glede analize in predlaganih strategij.

Za primer vzemimo kohezijsko politiko. V poročilu Lette ima osrednjo vlogo, saj zagotavlja, da so koristi enotnega trga porazdeljene med vse državljane in regije Unije. Poudarjena je tudi povezava med kohezijsko politiko in storitvami splošnega pomena, ki so bistvene za to, da lahko Evropejci živijo in delajo tam, kjer to želijo. Nasprotno pa se zdi, da Draghi v svojem poročilu zmanjšuje pomen kohezijske politike ter socialne in teritorialne razsežnosti konkurenčnosti. Evropsko konkurenčnost obravnava brez upoštevanja teritorialnih razlik in s tem daje misliti, da bi se lahko regionalna vprašanja rešila zgolj s spodbujanjem splošne konkurenčnosti EU. Ne upošteva dejstva, da sta nizka konkurenčnost in slabosti, značilne za posamezno območje, v številnih regijah dve plati iste medalje.

Obe poročili priznavata, da Unija ne more več „nadaljevati po starem“. Zaradi nujnosti in zapletenosti današnjih kriz je treba predrugačiti oblikovanje evropskih politik, morda celo s spremembami Pogodb. Ali lahko resnično razpravljamo o širitvi brez obravnavanja potrebe po tesnejšem političnem povezovanju? Potrebna bo tudi sprememba obsega: sedanji večletni finančni okvir ne zadostuje, saj temelji na nekaj več kot 1 % BND EU in je omejen z zastarelo logiko „pravičnega povračila“. Sprejeti moramo nov pristop, po vzoru modela Next Generation EU. Izredne izzive je treba reševati z drznimi rešitvami, vključno z izdajo „skupnih varnih sredstev“, kot na primer med pandemijo.

Prihodnji večletni finančni okvir za obdobje 2028–2034 bo preizkus dejanskih namer EU, saj bo določil prednostne naloge za naslednjih sedem let. V zvezi s tem je razumno pričakovati odprto razpravo o izzivih, s katerimi se sooča EU, glede na številne trenutne krize, pa tudi o njenih ključnih ciljih in skupnih evropskih dobrinah, ki jih želi zagotoviti svojim državljanom.

Pri obravnavi regulativne reforme, ki jo priporočata avtorja obeh poročil, ne smemo pozabiti, da je EU najnaprednejše „socialno tržno gospodarstvo“ na svetu. Njeni visoki gospodarski, socialni in okoljski standardi niso ovira za uspešnost tega modela, temveč k temu bistveno prispevajo. Zato je primerjava predpisov EU s predpisi ZDA ali Kitajske v osnovi pomanjkljiva. Pri vseh prizadevanjih za poenostavitev pravil EU je treba še naprej ščititi delovne pogoje, varnost delavcev, pravice potrošnikov, socialno in ekonomsko kohezijo ter trajnostno rast.

Evropa zdaj razume, čeprav pozno, da velik trg ne zadostuje več. Če hoče napredovati, si mora prizadevati za večjo enotnost, vključno s tesnejšim političnim povezovanjem in resnično enotnimi politikami na področju gospodarstva, industrije, trgovine, zunanjih zadev in obrambe. Prihodnji meseci bodo odločilni za oblikovanje prihodnosti Evrope.

Guiseppe Guerini,
skupina organizacij civilne družbe v EESO

Evropska komisija in Evropski svet sta lani zadolžila Maria Draghija in Enrica Letto za pripravo poročil o konkurenčnosti EU in izboljšanju enotnega trga. V poročilih je predstavljena ambiciozna politična agenda za Evropsko unijo, ki služi kot časovni načrt in merilo za ocenjevanje zavezanosti ter sposobnosti institucij in oblikovalcev politik, da oblikujejo prihodnost EU.

Na podlagi poročil je mogoče ugotoviti, kako učinkovito se institucije in voditelji odzivajo na današnje kompleksne izzive.

Mnenje EESO o poročilih je dragoceno orodje za ocenjevanje prvih korakov v novem političnem ciklu. Prvi tak korak je bil kompas za konkurenčnost, ki ga je Evropska komisija predstavila 29. januarja. V njem je predstavljenih več prednostnih predlogov, ki so poudarjeni tudi v našem mnenju, kot so odprava vrzeli v konkurenčnosti, dokončanje enotnega trga, poenostavitev predpisov brez deregulacije in priznavanje, da je konkurenčnost odvisna od ljudi ter znanj in spretnosti.

Vendar razen predlogov glede vrzeli v konkurenčnosti, v njem ni dovolj konkretnih ukrepov. Komisija je doslej predstavila strateške dokumente, sporočila in zaveze, konkretni ukrepi pa bodo prišli na vrsto šele čez nekaj mesecev. Kot je EESO zapisal v mnenju, ta zamuda ponazarja, da morajo institucije EU in države članice začeti tudi razpravo o temeljnih pravilih EU in pomenu veljavnih Pogodb pri reševanju aktualnih izzivov, ki zahtevajo hitro ukrepanje.

Hitro ukrepanje ne pomeni, da je treba žrtvovati kakovost. Evropska komisija je to dokazala leta 2020, ko je hitro začela izvajati pobudo Next Generation EU. Tudi sedaj bi morala enako hitro ukrepati.

Pri doseganju teh ciljev je potreben večplasten pristop. Hitro dokončanje enotnega trga je ključnega pomena, vendar ga mora spremljati močna zavezanost okoljski trajnosti, gospodarski blaginji ter socialni in teritorialni koheziji, saj so to ključni dejavniki konkurenčnosti.

Ta vizija zahteva tudi povezano industrijsko politiko, ki presega razdrobljene nacionalne pristope in je podprta s strateškimi davčnimi in carinskimi spodbudami. Hkrati je treba s pametnejšo pravno ureditvijo in racionaliziranimi upravnimi postopki nujno zmanjšati birokratska bremena in stroške izpolnjevanja obveznosti, da se spodbudi bolj dinamično poslovno okolje.

V energetskem sektorju je bistveno zmanjšati razlike v cenah med državami članicami in drugimi svetovnimi gospodarstvi. Za to bodo potrebne večje naložbe v energijo iz obnovljivih virov, da ni poskrbeli za konkurenčnejši in bolj trajnosten energetski trg.

EU mora v podporo tem ciljem razviti tudi skupno politiko o evropskih javnih dobrinah, jasno opredeliti svoje strateške prednostne naloge in okrepiti svojo vlogo na svetovnem prizorišču.

EESO bo še naprej spremljal izvajanje teh politik ter skrbel za to, da se bo slišal in upošteval glas evropske civilne družbe.

Piše: Matteo Carlo Borsani,
skupina delodajalcev EESO

Prvo in glavno priporočilo, ki ga EESO navaja v svojem mnenju, je, da so potrebni nujni ukrepi za izvajanje priporočil iz poročil Lette in Draghija. Po moje je to storiti celovito, brez izbiranja tega, kar nam ustreza. Izvajati jih je treba kot celoto, brez omejevanja predlogov in pozornosti na ugodne zadeve in brez izogibanja najbolj kritičnim in problematičnim vprašanjem, kot so naložbe. 

Če začnemo z Draghijevim poročilom: glede na njegovo očitno osredotočenost na konkurenčnost EU kot celote menim, da so njegova priporočila o industrijski politiki EU ključnega pomena. Poudarja zlasti pri potrebi po sprejetju industrijske politike, s katero bi lahko premagali sedanji razdrobljeni pristop. Trenutno imamo 27 nacionalnih industrijskih politik, ki niso vedno usklajene. Dinamično kombinacijo davčnih, regulativnih, trgovinskih/carinskih ukrepov in finančnih spodbud, ki je značilna za najnovejše industrijske politike ZDA in Kitajske, je mogoče v korist enotnega trga prepričljivo predlagati le v okviru strukturiranih prizadevanj na evropski ravni.

To pa bi moralo biti tesno povezano z drastičnim zmanjšanjem birokratskih bremen za podjetja, v zvezi s čim cenim poziv Lette k hitremu in daljnosežnemu enotnemu trgu. Letta se med ključnimi priporočili zavzema za racionalizacijo birokratskega bremena, poenostavitev upravnih postopkov in nadaljnje ukrepe za zmanjšanje birokracije, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP). V zvezi s tem EESO v svojem mnenju pozdravlja predlog Komisije za zmanjšanje bremena poročanja za 25 % za vsa podjetja in določitev cilja vsaj 50 % za MSP. Pri obravnavi priporočila Lette, naj se razmisli o mehanizmu, ki bo sozakonodajalcema v pomoč pri dinamični oceni učinka, EESO močno podpira idejo o preverjanju konkurenčnosti, ki bi ga bilo treba opraviti v zakonodajnem postopku.

Umetna inteligenca hitreje kot kadar koli doslej spreminja svet dela ter prinaša priložnosti in izzive za delavce, podjetja in oblikovalce politik. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Mednarodna organizacija dela (MOD) sta 3. februarja organizirala skupno konferenco na visoki ravni z naslovom Socialna pravičnost v digitalni dobi: učinek umetne inteligence na delo in družbo.

Na konferenci na visoki ravni so pomembni voditelji, tudi številni ministri in ministrice EU za delo, razpravljali o strategijah za izkoriščanje potenciala umetne inteligence in o tveganjih, ki jih predstavlja na področju pravic delavcev in trgov dela. Ta dogodek je pomembno prispeval k svetovni koaliciji za socialno pravičnost, na njem pa je bilo poudarjeno, da je potreben usklajen pristop k upravljanju umetne inteligence na evropski in svetovni ravni. To skupno konferenco na visoki ravni sta soorganizirali strokovna skupina EESO za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo (SOC) in MOD.

Poziv k etičnemu in vključujočemu razvoju umetne inteligence

Predsednik EESO Oliver Röpke je v uvodnem govoru na konferenci poudaril, da je nujen pristop k umetni inteligenci, osredotočen na človeka, in dejal, da „umetna inteligenca že preoblikuje naše družbe in trge dela ter prinaša priložnosti in izzive. EESO in njegove partnerske organizacije se zavzemajo za to, da bo umetna inteligenca prispevala k večji socialni pravičnosti, da se bodo z njeno pomočjo krepile pravice delavcev, spodbujalo vključevanje in preprečeval nastanek novih neenakosti. Za pravično prihodnost z umetno inteligenco, osredotočeno na človeka, je potrebno skupno ukrepanje oblikovalcev politik, socialnih partnerjev in civilne družbe, da bo tehnologija v službi ljudi in se ne bo uporabljala zoper njih.“

Generalni direktor MOD Gilbert F. Houngbo je izpostavil pomen proaktivnih politik za ublažitev negativnega vpliva umetne inteligence na delovna mesta in delovna mesta: „Umetno inteligenco moramo oblikovati tako, da bomo spodbujali socialno pravičnost. Zato je potrebnih več ukrepov: podpiranje delavcev, vključno z znanji in spretnostmi ter socialno zaščito, lažji dostop podjetij vseh velikosti in v vseh delih sveta do tehnologije umetne inteligence, da se izkoristijo prednosti glede produktivnosti, ter zagotavljanje, da se z uvedbo umetne inteligence na delovnem mestu ščitijo pravice delavcev in spodbuja socialni dialog pri digitalnem prehodu.“

Na dveh okroglih mizah so govorniki na visoki ravni izmenjali svoje poglede na izzive in priložnosti pri izkoriščanju umetne inteligence za spodbujanje dostojnega dela in vključujočih trgov dela ter prispevek k enakosti spolov v prihodnjih letih. Med govorniki so bili ministrice EU za delo Agnieszka Dziemianowicz-Bąk (Poljska), Yolanda Díaz (Španija), Níki Keraméos (Grčija), Maria do Rosário Palma Ramalho (Portugalska) ter delegat francoske vlade pri Mednarodni organizaciji dela in skupini G7-G20 Anousheh Karvar (in drugi).

V razpravah je bilo poudarjeno, da kljub tveganjem, povezanim z uvajanjem umetne inteligence, ne smemo nasprotovati novim tehnologijam. Bistveno pa se je osredotočiti na socialni dialog in v uvajanje umetne inteligence vključiti delavce, pri tem pa posebno pozornost nameniti prizadevanjem za preusposabljanje in izpopolnjevanje. Pravilno in nadzorovano uvajanje umetne inteligence z ustreznimi predpisi bo preprečilo večje pretrese in omogočilo, da se s to tehnologijo zmanjša izvajanje ponavljajočih se nalog, ne da bi to nujno privedlo do obsežnih odpuščanj. (lm)

Ko bo umetna inteligenca preoblikovala delovno okolje, je ključnega pomena, da se še naprej spodbuja njena osredotočenost na človeka in da se zavzemamo za politike, ki bodo hiter razvoj umetne inteligence v Evropi uravnotežile s socialno pravičnostjo in pravicami delavcev, je ugotovil EESO v razpravi na visoki ravni.

EESO je na januarskem plenarnem zasedanju organiziral razpravo o umetni inteligenci na delovnem mestu, v kateri so med drugim sodelovali predsednik EESO Oliver Röpke, izvršna podpredsednica Evropske komisije Roxana Mînzatu in namestnica poljske ministrice za družino, delo in socialno politiko Katarzyna Nowakowska.

Na začetku razprave je g. Röpke dejal: „Umetna inteligenca je eden najbolj preobrazbenih trendov našega časa, ki ima ogromen potencial, hkrati pa prinaša ključne izzive. Današnja razprava znova potrjuje pomen umestitve politike glede umetne inteligence v načela evropskega stebra socialnih pravic.“

Ga. Mînzatu je poudarila: „V razmisleku o umetni inteligenci, zlasti na delovnem mestu, bi morali preučevati načine za povečanje naložb v raziskave in inovacije ter iskati enostavnejše načine za razvoj evropskih podjetij na tem področju, da bi imeli lastne tehnologije, ki bi temeljile na evropskih podatkih in evropskih vrednotah. Spoštovanje naših vrednot, socialnih pravic in enakosti pomeni, da imajo evropski delavci enake pravice v svetu z umetno inteligenco ali brez nje, da so zaščiteni in da se nadzor osredotoča na človeka.“

Ga. Nowakowska je dejala, da umetna inteligenca v svetu dela ponuja izjemne priložnosti za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti podjetij, vendar je izpostavila tudi številna vprašanja o njenem morebitnem vplivu na delovna mesta in zaposlovanje, zdravje in varnost delavcev, delovne pogoje, splošno kakovost delovnih mest in vlogo socialnega dialoga.

Sprejetje mnenja o delavcem prijazni umetni inteligenci in priloženega nasprotnega mnenja

Po razpravi je EESO sprejel mnenje na lastno pobudo Delavcem prijazna umetna inteligenca: možnosti za izkoriščanje potenciala in zmanjšanje tveganj umetne inteligence v povezavi s politikami zaposlovanja in trga dela, ki ga je pripravila poročevalka Franca Salis-Madinier. Mnenje je bilo sprejeto s 142 glasovi za, 103 proti in 14 vzdržanimi glasovi. Ni ga podprla skupina delodajalcev EESO, ki je predložila nasprotno mnenje.

EESO v mnenju poudarja, da sta socialni dialog in vključevanje delavcev odločilna za zaščito temeljnih pravic delavcev in spodbujanje zaupanja vredne umetne inteligence v svetu dela. Dodaja, da bi bilo treba s sedanjimi predpisi odpraviti vrzeli pri varstvu pravic delavcev na delovnem mestu in zagotoviti, da človek ohrani nadzor nad vsemi interakcijami med človekom in strojem.

Mnenju je bilo priloženo nasprotno mnenje skupine delodajalcev. Člani te skupine so pojasnili, da po njihovem mnenju EU že ima orodja za spremljanje revolucije na področju umetne inteligence, obstoječi pravni okvir pa omogoča njeno nemoteno uvajanje. (lm)

Evropski ekonomsko-socialni odbor 13. in 14. marca 2025 gosti svoj letni dogodek za mlade z naslovom Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS), bringing together more than 130 participants from across Europe and beyond. Ta edinstveni dogodek združuje srednješolce, predstavnike mladinskih organizacij in delegate nacionalnih mladinskih svetov, stare od 16 do 25 let, iz vseh 27 držav članic EU, devetih držav kandidatk in Združenega kraljestva.

Dogodek bo s številnimi delavnicami, okroglimi mizami in razpravami omogočil mladim, da dejavno prispevajo k oblikovanju prihodnosti Evrope. Letošnji dogodek z naslovom „Glas dajemo mladim“ bo posvečen ključnim temam, kot so trajnostnost, socialna vključenost, digitalna preobrazba in drugo.

Rezultati teh razprav in zbrana spoznanja bodo upoštevani v drugem tednu civilne družbe EESO, promovirani pa bodo tudi na evropski prireditvi za mlade junija 2025, ki jo bo organiziral Evropski parlament v Strasbourgu.

Dogodek poudarja pomen udejstvovanja mladih v državljanskem delovanju, participativni demokraciji in oblikovanju evropskih politik.

Spremljajte rezultate in pobude tega pomembnega srečanja. (kc)