EU bi morala spodbujati podnebno diplomacijo kot vodilno politiko v svojem zunanjem delovanju, je poudaril Evropski ekonomsko-socialni odbor v svojem mnenju, sprejetem na decembrskem plenarnem zasedanju. Potreben je trden in verodostojen strateški načrt za prilagoditev podnebne diplomacije sedanjemu geopolitičnemu okolju in ciljem OZN za trajnostni razvoj.

EESO je trdno prepričan, da je treba podnebno diplomacijo nadgraditi tako, da dobi status vodilnega ukrepa v zunanji politiki EU.

Predsednik skupine delodajalcev EESO in poročevalec za mnenje Stefano Mallia je dejal: „Če želimo preprečiti nepopravljivo škodo, ne smemo več zapravljati časa. Podnebna diplomacija je preventivna diplomacija. Zato jo je nujno treba nadgraditi, in sicer tako da dobi status vodilnega ukrepa v zunanjih zadevah in zunanji politiki EU.“

EESO spodbuja EU, naj sprejme celovito strategijo podnebne diplomacije s kratkoročnimi in dolgoročnimi prednostnimi nalogami, da bi podnebne ukrepe vključili v vsa področja zunanje politike, vključno z varnostjo in obrambo, trgovino, naložbami, prometom, migracijami, razvojnim sodelovanjem, finančno in tehnično pomočjo, kulturo in zdravjem.

Učinkovito notranje izvajanje evropskega zelenega dogovora daje EU verodostojnost, da lahko navdihne tudi druge in jih spodbudi k podobnemu trajnostnemu delovanju. Zato EESO poziva države članice in institucije, naj zagotovijo boljše usklajevanje med akterji EU, da bi svoje politike uskladile s podnebnimi cilji in pospešile domače ukrepe za izvajanje zelenega dogovora.

Poročevalec Mallia meni: „Pogledati moramo od znotraj, da bi ocenili, ali lahko dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili v okviru zelenega dogovora. Ko bomo uredili pri sebi, bi morali začeti sodelovati s sosednjimi državami, spodbujati njihovo gospodarsko diverzifikacijo, oblikovati načrte za pravični prehod ter podpirati projekte prilagajanja in obvladovanja tveganj, da bi preprečili in zmanjšali šibkosti.“ (mt)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v nedavno objavljenem mnenju svari, da prevelika odvisnost EU od uvoza zdravilnih učinkovin in končnih zdravil iz Azije predstavlja tveganje za zdravje in dobro počutje državljanov EU. EESO zato predlaga akt o kritičnih zdravilih.

Evropska unija vse težje zagotavlja oskrbo z esencialnimi zdravili, saj trenutno večino zdravilnih učinkovin in končnih zdravil uvaža iz Azije. Zanašanje na zunanje dobavitelje zbuja pomisleke glede odpornosti EU pri soočanju z motnjami v dobavnih verigah, nestanovitnostjo cen in morebitnimi geopolitičnimi tveganji.

„Z zanašanjem na zunanje dobavitelje esencialnih zdravil ogrožamo zdravje naših državljanov. Takoj moramo ukrepati, da bodo imeli Evropejci dostop do zdravil, ki jih potrebujejo,“ je povedal Lech Pilawski, poročevalec EESO za to mnenje.

EESO priporoča, da se za odpravljanje teh težav vzpostavi nov mehanizem EU za podporo proizvodnje zdravilnih učinkovin in končnih zdravil v Evropi. Akt o kritičnih zdravilih je predviden kot celovit mehanizem EU v obliki uredbe, s katero bi se aktivno spodbujala proizvodnja zdravilnih učinkovin in končnih zdravil v Evropski uniji. Ta mehanizem bi omogočal financiranje raziskav in razvoja, naložb v infrastrukturo in operativnih stroškov.

Izvedba teh priporočil bo od držav članic EU zahtevala precejšnje naložbe in medsebojno sodelovanje. EESO poziva Evropsko komisijo, naj prevzame pobudo pri usklajevanju teh prizadevanj in pripravi celovito strategijo, ki bo zaščitila zdravstveno varnost v Evropi, spodbujala gospodarsko blaginjo in zagotovila cenovno dostopnost zdravil za državljane EU. (gb)

Gospodarstvo in finance, digitalizacija, konkurenčnost in poslovanje ter trgovina – to so štiri področja, na katerih je špansko predsedstvo Sveta Evropske unije doseglo napredek od julija do decembra 2023.

Na decembrskem plenarnem zasedanju je Nadia Calviño, prva podpredsednica španske vlade in ministrica za gospodarstvo in digitalizacijo, povzela sklepe šestmesečnega predsedstva EU in med drugim omenila poglobitev ekonomske in monetarne unije, takojšnja plačila v bančništvu, reformo trga električne energije in podpis naprednega trgovinskega sporazuma s Čilom.

Ga. Calviño, ki naj bi 1. januarja 2024 nastopila funkcijo predsednice Evropske investicijske banke (EIB), je izpostavila tudi točke, ki jih bo morala Evropska unija kmalu uvrstiti na dnevni red, zlasti glede na prihajajoče evropske volitve. „Svet doživlja velike spremembe in struktura, ustvarjena po drugi svetovni vojni, se spreminja,“ je dejala. „Poskrbeti moramo, da bo EU še naprej vodila najpomembnejše razprave na svetu, obravnavala glavne izzive in zaščitila svoje evropske vrednote v teh novih razmerah.“

V zvezi z aktivnosti polnim polletjem, ki se končuje, je dodala, da je „bilo sodelovanje z drugimi evropskimi institucijami, zlasti z EESO, ključnega pomena za njegov uspeh. Moja prisotnost kaže na močno zavezanost španske vlade socialnim partnerjem, socialnemu dialogu in civilni družbi. Prizadevamo si pozorno prisluhniti mnenju civilne družbe in ga vključiti v naše delo.“ (mp)

V tej številki:

• V spomin na Jacquesa Delorsa, nekdanjega predsednika Evropske komisije: Sebastien Maillard, direktor inštituta Jacques Delors, in Lorenzo Consoli, korespondent za EU
• COP28: Civilna družba za več ukrepov za rešitev podnebne krize
• Evropska kartica ugodnosti za invalide – korak bliže prostemu gibanju invalidov v EU
• EESO poziva k okrepitvi političnih prizadevanj za izkoreninjenje brezdomstva

Drage bralke in bralci,

leto 2024 bo leto sprememb ne le v Evropi, temveč povsod po svetu. Poleg junijskih evropskih volitev, ki so največji izraz demokracije na naši celini, bodo parlamentarne in predsedniške volitve potekale v več kot 50 državah po vsem svetu, med drugim v ZDA. Spremenilo se bo razmerje političnih sil in ubrale se bodo nove poti.

Za EU bodo volitve v Evropski parlament pravi preizkus zaupanja državljanov. V zadnjih letih smo se soočili z izzivi brez primere in evropski državljani bodo na vrsti, da nam povedo, ali je EU prestala preizkus. Glede na to, da je za evropske državljane najpomembnejši boj proti revščini in socialni izključenosti, pričakujem, da Unija tega preizkusa ne bo prestala zlahka. Inflacija, negotovost delovnih mest in splošna gospodarska nestabilnost ustvarjajo plodna tla za strah ter napajajo populistična in ekstremistična gibanja.

Čeprav to ne bo lahka naloga, lahko EU zaustavi ta trend. Z volivci moramo začeti aktivno gojiti stike, jim omogočiti, da spregovorijo, ter jim prisluhniti. V zvezi s tem sem ponosen, da lahko napovem prvi teden civilne družbe EESO (od 4. do 8. marca), na katerem bodo državljani iz vse Evrope, tako mladi kot stari, sodelovali v dialogu in oblikovali sporočila za novi krog voditeljev EU v novi Evropski komisiji in Parlamentu.

EU se bo morala spoprijeti tudi z novimi izzivi. Nedavna zgodovinska odločitev decembrskega Evropskega sveta o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter dodelitvi statusa kandidatke Gruziji je zaznamovala pomembno fazo širitve. Zdaj so na vrsti države kandidatke, da izvedejo potrebne reforme. Tudi voditelji EU so se zavezali k notranjim reformam, o katerih naj bi poleti 2024 sprejeli sklepe. EESO pomembno prispeva na tem področju s postopnim vključevanjem članov iz držav kandidatk v svoje delo, ki bodo prispevali k pripravi njegovih mnenj in sodelovali na plenarnih zasedanjih. Po objavi razpisa za prijavo interesa, zdaj izbiramo nove člane, ki bodo z delom začeli na plenarnem zasedanju EESO naslednji mesec.

Vse to se bo odvijalo pod budnim očesom belgijskega predsedstva EU, katerega naloga je zaključiti zakonodajne dosjeje in poskrbeti za priprave na volitve v Evropski parlament. Če ste zamudili predstavitev prednostnih nalog belgijskega predsedstva, lahko to nadoknadite na našem januarskem plenarnem zasedanju.

Na začetku naše poti skozi leto 2024 je pomembno, da se zavedamo, da spremembe niso ovira, temveč priložnost za rast. To je priložnost za novo poglavje ter oblikovanje močnejše in enotnejše Evrope.

Oliver Röpke

predsednik EESO