Da bi vlade držav Zahodnega Balkana svojim državljanom zagotovile boljšo prihodnost, se morajo lotiti reševanja težav, s katerimi se srečujejo mladi, ki imajo ključno vlogo pri njenem ustvarjanju. Zadostna in pregledna proračunska sredstva za razvoj mladinske politike ter vključevanje mladih v proces pristopa k EU so osnovni pogoj za spodbujanje pozitivnih sprememb in izboljšanje položaja mladih v regiji.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v mnenju Mladinska politika na Zahodnem Balkanu kot del inovacijske agende za Zahodni Balkan, ki ga je sprejel na julijskem plenarnem zasedanju, poudarja skupne izzive in težave, s katerimi se danes soočajo mladi na Zahodnem Balkanu, pri čemer so na vrhu seznama brezposelnost, beg možganov, nezadostna izobrazba ter pomanjkanje znanj in spretnosti.
Andrej Zorko, član EESO in soporočevalec za to mnenje, je pozval vseh šest partnerskih držav Zahodnega Balkana, naj se uskladijo s ključnimi dokumenti EU o mladinski politiki in še naprej vlagajo v mladinske politike, ki temeljijo na dokazih, in obravnavajo izzive na področju razvoja mladih. Pri tem je dejal: Razvoj nacionalnih mladinskih politik in omogočanje mladim, da sodelujejo pri njihovem oblikovanju, sta zelo pomembna
.
EESO poudarja, da mora biti glavni cilj krepitev programov EU in regionalnih struktur sodelovanja, da bi dosegli več mladih in jim ponudili priložnosti za izobraževanje, mobilnost in zaposlovanje. Izvajanje gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan bi moralo biti na primer priložnost, da bi to čim bolj koristilo mladim. Ionuţ Sibian, član EESO in poročevalec za mnenje, je poudaril vlogo institucij EU: Institucije EU morajo še naprej podpirati Zahodni Balkan pri izboljšanju udeležbe mladih, pri tem pa upoštevati pozitivno povezavo mobilnosti na področju izobraževanja in usposabljanja z državljanskim in političnim udejstvovanjem mladih
. K temu je dodal: Jamstvo za mlade na Zahodnem Balkanu bi bilo treba izvajati v partnerstvu med izvajalci jamstva za mlade in ustreznimi deležniki.
Vključevanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe je ključnega pomena za izvedbo obsežnejše reforme za izboljšanje socialnih pravic in možnosti mladih na Zahodnem Balkanu
, je še pripomnil Andrej Zorko.
Preoblikovanje regije v prostor, ki bo ponujal možnosti za prihodnost
Mladi imajo na trgih dela v regiji neugoden položaj, medtem ko delež mladih v starostni skupini od 15 do 24 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, v povprečju znaša 23,7 %. Razlog za visoko stopnjo migracije mladih z Zahodnega Balkana, ki je že dolgo problem, je predvsem v tem, da nimajo dostopa do kakovostnega izobraževanja, in v omejenih poklicnih priložnosti, ki so jim na voljo, ko pridobijo diplomo. Mladi si pogosto močno želijo, da bi se preselili v tujino in imeli boljšo prihodnost.
Raven in ustreznost izobrazbe sta ključnega pomena za zaposlitvene možnosti mladih, razvoj njihove poklicne poti in socialno vključenost v regiji. Sedanje izobraževalne sisteme in učne načrte je nujno reformirati in jih bolje povezati s potrebami trga dela. Spodbujati in promovirati je treba podjetniške zmogljivosti mladih in še okrepiti socialno infrastrukturo v regiji.
Inovacijska agenda EU za Zahodni Balkan vključuje mlade in na ta način spodbuja vlade držav Zahodnega Balkana, da oblikujejo svoj okvir mladinske politike in sprejmejo potrebne reforme za preoblikovanje regije v prostor, ki bo mladim ponujal možnosti za prihodnost. Čeprav so partnerske države Zahodnega Balkana dosegle znaten napredek, si morajo njihove vlade še naprej prizadevati za razvoj v celoti delujočega mladinskega sistema in izkoriščanje priložnosti, ki jih ponujata inovacijska agenda za Zahodni Balkan ter gospodarski in naložbeni načrt.