European Economic
and Social Committee
Zdravje mora ostati ključna prednostna naloga v novem zakonodajnem obdobju
Pripravila skupina organizacij civilne družbe
Zdravstveni delavci in predstavniki civilne družbe pozivajo oblikovalce politik, naj za vse prihodnje politike uvedejo pregled vpliva na zdravje. V novem zakonodajnem obdobju mora po njihovem mnenju pravica do zdravja ostati na vrhu dnevnega reda EU in držav članic. To so zahtevali tudi Evropejci na Konferenci o prihodnosti Evrope.
Nacionalni in evropski zdravstveni ukrepi morajo biti bolje usklajeni in prilagojeni, da se vzpostavi bolj trajnosten zdravstveni sektor, ki bo odporen na prihodnje pretrese in bo zagotavljal enak dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva za vse.
Kot so ugotovili udeleženci konference o zdravstvenem stanju v EU, ki je potekala 4. junija v Liègeu, naj bi imele pri tem ključno vlogo naložbe, preprečevanje, tehnološke inovacije in zgodnja zdravstvena vzgoja. Dogodek je v okviru belgijskega predsedovanja Svetu EU organizirala skupina organizacij civilne družbe v EESO skupaj z bolnišnicama CHU Liège in Hôpital de la Citadelle.
„V naslednjem zakonodajnem obdobju 2024–2029 mora zdravje ostati ključna strateška prednostna naloga nove Evropske komisije, novega Evropskega parlamenta in Sveta,“ je dejal Séamus Boland, predsednik skupine organizacij civilne družbe. Evropske institucije bi morale v skladu s pristopom „eno zdravje“ spodbujati medsebojne povezave med zdravstveno politiko in spreminjajočimi se demografskimi razmerami, digitalnim in okoljskim prehodom, gospodarsko varnostjo in industrijsko politiko.
G. Boland je poudaril, da lahko zdravstvena politika učinkovito deluje le z dostopnimi, ustreznimi in kakovostnimi socialnimi storitvami in javnimi socialnimi politikami ter z zadostnim številom dobro usposobljenih zdravstvenih delavcev. Ponovno je poudaril, da morajo biti organizacije civilne družbe, kot so združenja bolnikov, neposredno vključene in prevzeti odgovornost za zdravstveno varstvo, in dejal: „Sprejem in uspeh evropskih zdravstvenih pobud in programov sta odvisna od preglednega, rednega in strukturiranega dialoga z organizacijami civilne družbe. Njihova sposobnost za opravljanje tega dela je odvisna od trajnega in predvidljivega financiranja.“
Na konferenci je bilo obravnavanih več temeljnih vidikov okrepljene evropske zdravstvene unije:
- zavezanost k pristopu „eno zdravje“;
- digitalne inovacije in njihov vpliv na zdravje;
- vzdržnost zdravstvenih sistemov, ki bodo kos izzivom prihodnosti, s socialnimi naložbami in
- svetovni boj proti neenakostim na področju zdravja skozi prizmo evropske solidarnosti: primer redkih bolezni.
Sklepi in priporočila konference bodo objavljeni na spletnem mestu dogodka.
Več o konferenci v sporočilu za javnost.