Ogromni izzivi, ki jih za Evropo predstavlja ruska agresija, so bili tema letnega seminarja EESO za komunikatorje civilne družbe z naslovom Geopolitični pretresi na pragu Evrope: vidik civilne družbe, ki je potekal v Zagrebu na Hrvaškem 24. In 25. oktobra 2022.

Evropska unija bi morala ne le podpirati Ukrajino v njenem vojnem vsakdanjiku, temveč razmisliti tudi o dolgoročni obnovi Ukrajine in njeni poti do članstva v EU, je bilo poudarjeno na seminarju, organiziranem v partnerstvu z ekonomsko-socialnim svetom Hrvaške.

Na seminarju so potekale tri okrogle mize: o širitvi EU, o komuniciranju v času krize ter o energetiki.

Predsednica EESO Christa Schweng je v svojem uvodnem govoru v Zagrebu dejala: „Poskusimo si zamisliti Ukrajino čez nekaj let. Zavedam se, da je glede na stalne novice s terena, ko so ukrajinska mesta še vedno tarča napadov, ki povzročajo škodo v vodnem omrežju in izpade električne energije, na stvari težko gledati pozitivno. Vodilo našega razmišljanje in našega dela mora biti naš pogled na prihodnost Ukrajine. Jaz jo vidim kot na novo zgrajeno in uspešno državo, ki temelji na evropskih vrednotah in omogoča državljanom, da ponovno zaživijo dostojno življenje v svoji državi.“  

„Zakaj se je zahod motil glede Vladimirja Putina?“ Francosko-ruska pisateljica, novinarka in zgodovinarka Galia Ackerman je to vprašanje obravnavala v svojem osrednjem govoru. Po njenem mnenju je imel Putin skrito agendo že od začetka svoje vladavine v Rusiji.

Vsekakor nekateri Zahodnjaki niso bili sposobni videti Putinovih ciljev, nekateri pa jih niso želeli videti. „Vladimir Putin, ki se je usposabljal pri KGB, ima miselnost in etiko KGB. Strinjam se, da je lahko nekdo, ki je produkt KGB, sposoben razočarati večino sveta, je dejala ga. Ackerman.

Na otvoritvenem srečanju so govorili hrvaški minister za delo, pokojninske sisteme, družino in socialno politiko Marin Piletić, vodja pisarne Evropskega parlamenta na Hrvaškem Violeta Simeonova Staničić, vodja oddelka za medije na predstavništvu Evropske komisije na Hrvaškem Andrea Čović Vidović in vodja hrvaškega združenja novinarjev Hrvoje Zovko.

Tri okrogle mize so z uvodnim govorom odprli predsednik skupine organizacij civilne družbe v EESO Seamus Boland, predsednik skupine delojemalcev v EESO Oliver Röpke in član skupine delodajalcev EESO ter predsednik strokovne skupine EESO za zaposlovanje, socialne zadeve in državljanstvo (SOC) Aurel Laurențiu Plosceanu.

Prva okrogla miza seminarja je imela naslov V senci vojne: nov evropski geopolitični okvir in njegove posledice za prihodnost EU, osredotočena pa je bila na posledice ruskih ukrepov na Balkan in na izkušnje Ukrajine glede širitve EU.

Ena od tem razprave o komuniciranju v času krize je bil boj Zahoda proti pogledom in diskurzom Putinove Rusije. Udeleženci okrogle mize so poudarili, da je Rusija uspešna pri širjenju svoje propagande zunaj Evrope in Severne Amerike, ter opozorili na vse večjo potrebo po poklicnih in „prostovoljnih vojskah“ za boj proti tehnikam dezinformiranja v Evropi.

Hudi problemi na energetskem trgu, ki jih je dodatno zaostrila vojna, so bili predmet okrogle mize o energetski revoluciji med vojno ter o podnebnih ciljih in izzivih zelenega dogovora. Na dnevnem redu so bili izzivi za zeleni prehod, izkušnje z odvisnostjo od Rusije (in zdaj tudi Kitajske) ter prednosti in slabosti jedrske energije.

Seminar sta podprla tudi urad Evropskega parlamenta in predstavništvo Evropske komisije na Hrvaškem. (ll)