EESO poziva k pravičnemu in vključujočemu prehodu EU na podnebno nevtralnost. V najnovejšem mnenju poudarja potrebo po usklajenih prizadevanjih, da pri uresničevanju ambicioznih podnebnih ciljev nihče ne bo zapostavljen. Ta priporočila so v skladu s prednostnimi nalogami Evropske komisije za obdobje 2024–2029, ki se nanašajo na delovna mesta, spretnosti, socialno varstvo in regionalne razlike.

EESO poziva k pravičnemu in vključujočemu prehodu EU na podnebno nevtralnost. V najnovejšem mnenju poudarja potrebo po usklajenih prizadevanjih, da pri uresničevanju ambicioznih podnebnih ciljev nihče ne bo zapostavljen. Ta priporočila so v skladu s prednostnimi nalogami Evropske komisije za obdobje 2024–2029, ki se nanašajo na delovna mesta, spretnosti, socialno varstvo in regionalne razlike.

EESO se zavzema za celovit sveženj na področju pravičnega prehoda, ki bi državam članicam omogočal prožnost pri obravnavanju njihovih posebnih okoliščin. Kot ključni orodji izpostavlja socialni dialog in kolektivna pogajanja ter predlaga tudi pregled vrzeli v spretnostih, vključujoče programe usposabljanja, pregledne načrte podjetij za prehod, obsežnejše posvetovanje z delavci in vključitev načel pravičnega prehoda v okvire EU, kot je evropski steber socialnih pravic.

„Želimo si, da bi pri pravičnem prehodu govorili o pravičnosti, odpornosti in trajnostnosti, ki bodo vodili k bolj zeleni in vključujoči prihodnosti,“ je dejal poročevalec za mnenje Dirk Bergrath.

EESO je v mnenju poudaril, da je treba ukrepe za uresničitev evropskih podnebnih ciljev, tj. 75-odstotno zmanjšanje emisij do leta 2030 in ničelna stopnja neto emisij do leta 2050, izvajati v skladu z načelom pravičnosti. Prednostna obravnava dostojnega dela, socialne vključenosti in zmanjševanja revščine je ključnega pomena za ohranjanje javne podpore in uspešnost evropskega zelenega dogovora.

Poleg tega EESO poudarja ciljno usmerjeno podporo regijam, ki jih je zeleni prehod nesorazmerno prizadel. Ključnega pomena je opredeliti regionalne potrebe in prehode v posameznih panogah. Opazovalna skupina za pravični prehod spremlja napredek in zagotavlja, da nobena skupnost ni zapostavljena.

Za premostitev vrzeli v financiranju je bistveno povečati sredstva iz Sklada za pravični prehod, spodbuditi zasebne naložbe in uskladiti finančne instrumente EU. S socialno in okoljsko pogojenostjo bo poskrbljeno za pravično porazdelitev s poudarkom na usposabljanju in zaščiti ranljivih skupin. (ks) 

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in generalni direktorat Evropske komisije za migracije in notranje zadeve sta organizirala 9. sejo Evropskega foruma za migracije, ki je bila osredotočena na to, kako lahko ima civilna družba ključno vlogo pri prihodnjem izvajanju pakta o migracijah in azilu, hkrati pa je izpostavila konkretno delo organizacij civilne družbe na terenu.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in generalni direktorat Evropske komisije za migracije in notranje zadeve sta organizirala 9. sejo Evropskega foruma za migracije, ki je bila osredotočena na to, kako lahko ima civilna družba ključno vlogo pri prihodnjem izvajanju pakta o migracijah in azilu, hkrati pa je izpostavila konkretno delo organizacij civilne družbe na terenu.

Seja foruma konec novembra v Bruslju je bila posvečena paktu o migracijah in azilu, ki je začel veljati junija 2024. Udeleženci so preučili njegovo prihodnje izvajanje in vlogo civilne družbe pri podpiranju in uporabi pakta na human način. Ob tej priložnosti je bil podrobneje obravnavan tudi nov stalni solidarnostni mehanizem, ki vzpostavlja tesnejše povezave med azilnimi postopki in postopki vračanja, ustreznimi pogoji za sprejem ter akcijskim načrtom za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027.

Odhajajoča evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je na začetku otvoritve seje dejala: „Vesela sem, da je ena mojih zadnjih javnih nalog v vlogi komisarke govor na seji Evropskega foruma za migracije, ki je ključna platforma, na kateri lahko organizacije civilne družbe, države članice EU in oblikovalci politik obravnavajo izzive in priložnosti, povezane z upravljanjem migracij. Naše razprave vsa ta leta so bile vedno navdihujoče. Skupaj lahko zgradimo močnejše in odpornejše skupnosti, negujemo naše vrednote in zagotovimo, da bo Evropa ostala zatočišče in priložnost.“

Predsednik EESO Oliver Röpke se je komisarki Johansson zahvalil za predanost reformi migracijske politike EU. „Poskrbeti moramo, da se bo pakt o migracijah izvajal na čim bolj human in trajnosten način. To pa bomo lahko dosegli le, če bomo prisluhnili organizacijam civilne družbe na terenu. Čeprav je bil pakt sprejet, delo še zdaleč ni končano – pravzaprav bi lahko rekli, da se pravo delo šele začenja,“ je opozoril.

Evropski forum za migracije je bil ustanovljen leta 2015 kot platforma za dialog med civilno družbo, institucijami in organi o vprašanjih v zvezi z migracijami in vključevanjem državljanov tretjih držav. Enkrat letno se sestane na seji, na kateri razpravlja o najnovejšem razvoju politik ter zbere in si izmenja informacije o tem, kako se evropske politike izvajajo na regionalni in lokalni ravni ter na terenu.

Forum se vsako leto osredotoči na drugo temo, ki je izbrana na podlagi prispevkov organizacij civilne družbe v postopkih posvetovanja, ki potekajo v mesecih pred sejo. Doslej je obravnaval teme kot so varne migracijske poti, dostop migrantov do pravic in storitev ter do EU, bolj vključujoč evropski trg dela za migrante in vloga mladih.

EESO je že sprejel ključna mnenja o glavnih temah, povezanih z migracijami in azilom, med drugim o oblikovanju pakta o migracijah in azilu, uredbi o upravljanju azila in migracij, svežnju o varnostni uniji/schengenskem svežnju in akcijskem načrtu za integracijo in vključevanje za obdobje 2021–2027. Poleg tega je EESO leta 2009 ustanovil stalno skupino za priseljevanje in vključevanje, ki udejanja vlogo EESO kot posrednika med civilno družbo in institucijami EU na področju migracij ter si prizadeva za spodbujanje razvoja skupne evropske politike priseljevanja in vključevanja. (lm)

EU se sooča s hudo stanovanjsko krizo zaradi naraščajočih najemnin, cenovno nedostopnih nepremičnin in plač, ki zaostajajo za inflacijo.  EESO meni, da je treba sprejeti nujne ukrepe za odpravo nedelovanja trga v stanovanjskem sektorju, zato poziva k trdni stanovanjski strategiji EU. Tako je zapisal Thomas Kattnig, poročevalec EESO, v mnenju Dostojna, trajnostna in cenovno dostopna socialna stanovanja v EU.

EU se sooča s hudo stanovanjsko krizo zaradi naraščajočih najemnin, cenovno nedostopnih nepremičnin in plač, ki zaostajajo za inflacijo.  EESO meni, da je treba sprejeti nujne ukrepe za odpravo nedelovanja trga v stanovanjskem sektorju, zato poziva k trdni stanovanjski strategiji EU. Tako je zapisal Thomas Kattnig, poročevalec EESO, v mnenju Dostojna, trajnostna in cenovno dostopna socialna stanovanja v EU.

Evropski dan potrošnikov 2024 je bil osredotočen na izzive v zvezi z vodo: preučevanje potrošniških vidikov – nadaljevanje prizadevanj za modri dogovor EU. Na dogodku je bila poudarjena potreba po trajnostnem gospodarjenju z vodnimi viri, boljši infrastrukturi in izobraževanju potrošnikov, da bo voda ostala cenovno dostopna za vse Evropejce.

Evropski dan potrošnikov 2024 je bil osredotočen na izzive v zvezi z vodo: preučevanje potrošniških vidikov – nadaljevanje prizadevanj za modri dogovor EU. Na dogodku je bila poudarjena potreba po trajnostnem gospodarjenju z vodnimi viri, boljši infrastrukturi in izobraževanju potrošnikov, da bo voda ostala cenovno dostopna za vse Evropejce.

Kot se je pokazalo na evropskem dnevu potrošnikov, ki ga je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) pripravil 9. decembra 2024, bo – zaradi predvidenega zvišanja cen vode za 25 % do leta 2030 – EU morala nameniti več kot 250 milijard EUR za naložbe, s katerimi bi zadostili potrebam po vodi v Evropi in ustvarili družbo, v kateri imajo vsi dostop do čiste in cenovno ugodne vode.

Voda postaja redek vir, celo v Evropi: kar 30 % Evropejcev se vsaj enkrat letno sooči z vodnim stresom. To pomeni, da bodo morali potrošniki, ki v povprečju vodo še vedno jemljejo kot potrošno blago, spremeniti svoje vedenje, da bi jo učinkoviteje porabljali, in sicer tako, da se bodo bolj zavedali svojega vodnega odtisa in s pametno tehnologijo varčevali z vodo.

Vendar bi morali ceno plačati tudi glavni onesnaževalci, ki ne bi smeli pustiti, da njihove stroške nosijo potrošniki.

Ker je za proizvodnjo enega samega kilograma mesa potrebnih 15 000 litrov vode, za ene kavbojke pa 8 000 litrov, bodo morali stroške svojega vpliva na okolje prevzeti tudi veliki porabniki vode (kot sta proizvodnja in zlasti kmetijstvo, pri katerem se zgodi 72 % vseh odvzemov vode) in vlagati v boljše proizvodne obrate.

„Voda bi morala biti osnovni element prihodnjih vodilnih političnih pobud Evropske komisije. Zavzemamo se za vzpostavitev nove koalicije za vodo, ki bi pomagala izvajati evropski modri dogovor, trenutno pa si prizadevamo ustvariti platformo deležnikov za evropski modri dogovor,“ je dejala Milena Angelova, poročevalka za mnenje EESO Učinkovita poraba vode in ozaveščenost potrošnikov o njihovem vodnem odtisu. Poudarila je pomen modrega dogovora EU kot ključne pobude EESO, ki je na področju vode „pionirska institucija“.

Gaetano Casale, direktor urada za stike mednarodnega instituta iz Delfta UNESCO-IHE Institute for Water Education, je v svojem osrednjem govoru dejal, da je voda v Evropi še vedno podcenjena. Opozoril je, da je trajnostni pristop k vodi zdaj bistvenega pomena, nujna pa je tudi večja ozaveščenost o okoljskih stroških, izzivih rastočega svetovnega prebivalstva in podnebnih spremembah.

„Veseli bi bili, če bi vsi – državljani, vlade, agencije, znanstveniki, industrija in zakonodajalci – izkoristili to edinstveno priložnost in naredili obsežen korak naprej, da bomo enega naših najbolj dragocenih virov, vodo – v tleh, morju in zraku – imeli tudi v prihodnosti,“ je dejala Hildegard Bentele, poročevalka Evropskega parlamenta v senci za okvirno direktivo o vodah. (ll)

EESO se je na plenarnem zasedanju 5. decembra v Bruslju z razpravo poklonil mednarodnemu dnevu invalidov in olimpijskemu duhu. 

EESO se je na plenarnem zasedanju 5. decembra v Bruslju z razpravo poklonil mednarodnemu dnevu invalidov in olimpijskemu duhu. 

EESO je povabil goste iz sveta paraolimpijskega športa, med njimi belgijskega paraolimpijskega športnika in prvaka Joachima Gérarda, ter se tako poklonil mednarodnemu dnevu invalidov in olimpijskemu duhu.

Predsednik EESO Oliver Röpke je ob začetku zasedanja dejal: „S to razpravo opozarjamo na zaposlitveno vrzel, s katero se soočajo invalidi. Kljub obstoječim pravnim okvirom še vedno obstajajo prepreke, zaradi katerih je veliko preveč ljudi izključenih s trga dela. EESO poziva k ukrepom za ustvarjanje vključujočih delovnih mest, odpravljanje sistemskih ovir in zagotavljanje enakih možnosti za vse. Resnično vključujoča Evropa ne sme nikogar prezreti.“

 

Gérard, belgijski teniški igralec in prvak na invalidskem vozičku, je na plenarnem zasedanju povedal, da je na svojih teniških začetkih pogosto zbudil presenečenje in celo naletel na nasprotovanje, češ da bo z vozičkom uničil igrišče. „V zadnjih desetih letih je bil v športu dosežen izjemen napredek v zvezi z vlogo oseb z zmanjšano mobilnostjo. Igral sem na številnih grand slamih po vsem svetu in vidim, da me zaradi teh turnirjev in udeležbe na paraolimpijskih igrah vse bolj sprejemajo kot vrhunskega športnika. Ne le kot paraolimpijca, temveč tudi kot vrhunskega športnika.“

Anne d'Ieteren, predsednica valonske lige za šport invalidov (La Ligue Handisport Francophone), je opozorila, da se invalidi kljub velikim uspehom paraolimpijskih iger v vsakdanjem življenju še vedno soočajo s številnimi ovirami. „Precejšnje število športnih objektov je še vedno nedostopnih, imajo neustrezna parkirišča ali slabo zasnovo. Morda se zdi, da so to drobni problemi, a če se jih nabere več, lahko ljudi izločajo in odvračajo od sodelovanja.“

Aurel Laurenţiu Plosceanu, podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, je pozdravil Joachima Gérarda in Anne d'Ieteren ter povedal: „Njihov obstoj in dosežki nas spominjajo na to, kakšen navdih so lahko vrhunski športni dosežki za vse nas, ki si prizadevamo doseči svoj polni potencial, hkrati pa kažejo na ključno vlogo invalidov v naši družbi in še posebej v športnem svetu.“

Christophe Lefèvre, predsednik tematske študijske skupine EESO za pravice invalidov, se je zavzel za vzpostavitev mehanizma EU za dostopnost s kazalniki dostopnosti, ki bi zajemal področja, kot so trajnostna stanovanja, šport, pravosodje in izobraževanje. Pietro Vittorio Barbieri, član tematske skupine, pa je dodal: „Ključno je, da imajo vsi invalidi, ki živijo v Evropi, dostop do športa in izobraževanja, da bomo vsi v družbi uživali enake privilegije.“ (lm)

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO), Evropska ustanova za demokracijo (EED) in Belorusko društvo novinarjev (Press Club Belarus) so 13. decembra 2024 soorganizirali seminar o pomenu neodvisnih beloruskih medijev za spodbujanje odporne in demokratične družbe. Ker so edini vir informacij za prebivalce te države, je treba neodvisne beloruske medije finančno podpreti in jih vključiti v partnerstva z zahodnimi mediji, da bi Belorusija ostala visoko na mednarodnem dnevnem redu.

 

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO), Evropska ustanova za demokracijo (EED) in Belorusko društvo novinarjev (Press Club Belarus) so 13. decembra 2024 soorganizirali seminar o pomenu neodvisnih beloruskih medijev za spodbujanje odporne in demokratične družbe. Ker so edini vir informacij za prebivalce te države, je treba neodvisne beloruske medije finančno podpreti in jih vključiti v partnerstva z zahodnimi mediji, da bi Belorusija ostala visoko na mednarodnem dnevnem redu.

 

EESO je s sodelovanjem v pobudi „dnevi Belorusije“ (9.–13. decembra 2024), ki sta jo organizirala Evropska služba za zunanje delovanje in generalni direktorat Komisije za sosedstvo in širitvena pogajanja, pokazal neomajno zavezanost demokratični Belorusiji, ki spoštuje človekove pravice in svobodo govora.

Predsednik EESO Oliver Röpke je ob otvoritvi dogodka dejal: „Neodvisni mediji so hrbtenica svobodne in demokratične družbe. Danes v okviru dni Belorusije ponovno potrjujemo solidarnost z beloruskim ljudstvom ter njegovim pogumnim bojem proti dezinformacijam in zatiranju.“

Izvršni direktor EED Jerzy Pomianowski je poudaril: „Izid volitev 26. januarja je znan vnaprej in režim bo poskusil začeti znova, uveljaviti svojo legitimnost v mednarodnih zadevah in prikriti zatiranje. Vendar se zdi, da so neodvisni beloruski mediji uspešni pri naslavljanju svojega občinstva.“

Hanna Liubakova, samostojna novinarka v izgnanstvu, ki je bila zaradi štirih kazenskih obtožb v odsotnosti obsojena na 10 let zapora, je navdušena nad prizadevanji Belorusov, da še naprej iščejo informacije in dostop do neodvisnih medijev. Poudarila je, da 50 % prometa na spletiščih, ki jih v tujini upravljajo Belorusi, ustvarijo prebivalci te države. Potrdila je, da do 90 % uporabnikov platform družbenih medijev živi v Belorusiji. „Neodvisni mediji v Belorusiji so najboljši protistrup za Lukašenkovo in kremeljsko propagando,“ je dodala.

Natalia Belikova, ki dela za Press Club Belarus, je dejala, da je cilj nove vladne propagande ustvariti novo razumevanje volitev, zato se trudijo povezati ljudi in jih spodbuditi, naj pokažejo svoje domoljubje. „S tako taktiko spreminjajo dojemanje celotnega prebivalstva o tem, kaj je demokracija,“ je dejala ga. Belikova.

Seminar se je končal s predvajanjem celovečernega filma Under the Grey Sky (Pod sivim nebom), posnetega po resnični zgodbi zaprte beloruske novinarke Katsyaryne Andreeve, ki se ga je udeležila režiserka filma Mara Tamkovich. (mt)

Na decembrskem plenarnem zasedanju EESO je potekala razprava o demokraciji v Afriki, v kateri so sodelovali predstavniki Ekonomskega, socialnega in kulturnega sveta Afriške unije (AU ECOSOCC). Obe strani sta se strinjali, da je civilna družba gonilna sila uspešnega partnerstva med EU in Afriko, ki bo temeljilo na enakopravnosti ter spodbujalo civilni in socialni dialog.

Na decembrskem plenarnem zasedanju EESO je potekala razprava o demokraciji v Afriki, v kateri so sodelovali predstavniki Ekonomskega, socialnega in kulturnega sveta Afriške unije (AU ECOSOCC). Obe strani sta se strinjali, da je civilna družba gonilna sila uspešnega partnerstva med EU in Afriko, ki bo temeljilo na enakopravnosti ter spodbujalo civilni in socialni dialog.

EESO je med razpravo na plenarnem zasedanju, na katerem je sprejel tudi mnenje Demokracija v Afriki: trenutne razmere in obeti za prihodnost. Kakšna bi bila lahko vloga EESO?, ponovil svojo zavezanost krepitvi strateškega partnerstva z Afriško unijo ter podprl pobudo za skupno delovanje za spodbujanje vrednot demokracije, vključujočega dialoga in trajnostnega razvoja. EESO in AU ECOSOCC sta sredi leta 2024 podpisala memorandum o soglasju.

Kyeretwie Osei, vodja programov pri AU ECOSOCC, je v svojem govoru v imenu predsedujočega uradnika ECOSOCC Khalida Boudalija pojasnil: „Imamo pomembno nalogo pri vzpostavljanju institucij, saj je treba utrditi demokratične institucije po vsej celini in doseči uveljavitev dobrega upravljanja tako, da med drugim odstranimo in zmanjšamo korupcijo ter oblikujemo prostor za izražanje državljanov. V središču tega cilja je civilna družba.“

Oliver Röpke, predsednik EESO, je poudaril: „Sodelovanje z AU ECOSOCC je ključnega pomena pri spodbujanju vloge civilne družbe v Afriki. Civilna družba bi morala sodelovati v postopku odločanja in se spoprijeti z dodatnimi izzivi, kot so podnebne spremembe, trajnostni razvoj in migracije.“

EESO v svojem mnenju obravnava te izzive in meni, da lahko skupaj s priznanimi predstavniki afriških platform civilne družbe prispeva k spodbujanju demokratičnih vrednot, zaščiti človekovih pravic in obrambi demokratičnih režimov v Afriki. 

Carlos Trindade, član EESO in poročevalec za to mnenje, je dejal, da bi moral evropski pristop k razvoju demokracije v Afriki temeljiti na enakopravnem odnosu, ob upoštevanju kompleksnosti gospodarskega razvoja, raznolikosti in geopolitičnih interesov na tej celini.

Sifa Chiyoge Buchekabiri, regionalna direktorica in izvršna direktorica Mednarodnega združenja zadrug-Afrika (ICA-Afrika), je spregovorila o pomenu krepitve vloge žensk v Afriki. „Spodbujanje krepitve vloge žensk je ključnega pomena, saj so ženske pogosto glavni steber svojih gospodinjstev. Zato z opolnomočenjem žensk ne pomagamo le posameznikom, temveč krepimo tudi vlogo celotnih skupnosti.“

Pripravila skupina organizacij civilne družbe

Povečanje digitalizacije v gradbenem in stanovanjskem sektorju ter vključevanje akterjev socialnega gospodarstva v storitve zagotavljanja stanovanj lahko pomagata pri reševanju sedanjih izzivov, povezanih s cenovno dostopnostjo in trajnostnostjo stanovanj v Evropi. Stanovanja niso le potreba, temveč tudi človekova pravica, zato je, kot je bilo rečeno na nedavni konferenci v EESO, nujen vseevropski odziv na različne izzive. 

Pripravila skupina organizacij civilne družbe

Povečanje digitalizacije v gradbenem in stanovanjskem sektorju ter vključevanje akterjev socialnega gospodarstva v storitve zagotavljanja stanovanj lahko pomagata pri reševanju sedanjih izzivov, povezanih s cenovno dostopnostjo in trajnostnostjo stanovanj v Evropi. Stanovanja niso le potreba, temveč tudi človekova pravica, zato je, kot je bilo rečeno na nedavni konferenci v EESO, nujen vseevropski odziv na različne izzive. 

Skupina organizacij civilne družbe v EESO je 21. novembra organizirala konferenco Zaščita najranljivejših v Evropi s trajnostnimi in cenovno dostopnimi stanovanji. Na njej so se razprave osredotočale na to, kako lahko EU in njene države članice zagotovijo bolj vključujoče, cenovno dostopne in trajnostne stanovanjske pogoje po vsej Evropi.

Séamus Boland, predsednik skupine organizacij civilne družbe, je poudaril, da je dostop do ustreznega stanovanja človekova pravica, ki terja vseevropski pristop. Opozoril je na povezavo med naraščajočimi cenami stanovanj in ravnmi revščine ter dodal, da je „zagotavljanje cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj osrednjega pomena za izkoreninjenje revščine“.

Boland je še dejal, da morata biti strategija EU za boj proti revščini in evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja, ki ju je predlagala predsednica Evropske komisije, „del medsektorskega političnega pristopa za odpravo revščine. Pri tem morajo biti organizacije civilne družbe vključene v celoten proces oblikovanja, izvajanja in spremljanja rešitev. Trajnostna stanovanja je treba preučiti s širšega vidika, ki bo zajemal učinkovito rabo virov, krožnost, odpornost, prilagajanje in cenovno dostopnost.“

Na dogodku je bila predstavljena tudi nova študija EESO o cenovno dostopnih trajnostnih stanovanjih v EU, ki jo je naročila skupina organizacij civilne družbe. V študiji so bile obravnavane politične rešitve za zagotavljanje cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj po vsej EU. Obravnavana sta bila tudi dva nova trenda: digitalizacija in vključevanje akterjev socialnega gospodarstva v zagotavljanje stanovanj. Nadalje so bile preučene inovativne pobude v šestih državah članicah in ocenjen njihov potencial za širšo uporabo po vsej Evropi.

Več o srednje- in dolgoročnih političnih priporočilih iz študije EESO je na voljo tukaj.

Seznanite se tudi s sklepi in priporočili konference.

Novi predsednik Evropskega sveta António Costa je na svojem prvem obisku v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESO) predstavil svoje ključne prednostne naloge za EU. Poudaril je, da je treba konkurenčnost, kot temelj blaginje Evrope, povezati s socialnimi pravicami, da bi zgradili trajnostno prihodnost. Predsednik EESO Oliver Röpke je bil enakega mnenja in je dejal: „Konkurenčnost mora koristiti množicam, ne le peščici.“

Novi predsednik Evropskega sveta António Costa je na svojem prvem obisku v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru (EESO) predstavil svoje ključne prednostne naloge za EU. Poudaril je, da je treba konkurenčnost, kot temelj blaginje Evrope, povezati s socialnimi pravicami, da bi zgradili trajnostno prihodnost. Predsednik EESO Oliver Röpke je bil enakega mnenja in je dejal: „Konkurenčnost mora koristiti množicam, ne le peščici.“

António Costa je na plenarnem zasedanju EESO 1. decembra, le nekaj dni po začetku svojega mandata, pozval k nujnemu skupnemu ukrepanju. „Smo na dobri poti. Postavili smo diagnozo, imamo ambiciozne predloge, potrebujemo pa politično voljo. Dajmo se osredotočiti se na rast, zaposlovanje in socialno Evropo, da bo današnja mladina, ko se bo ozrla nazaj, lahko rekla: v tistem trenutku smo poskrbeli za našo blaginjo.“

Konkurenčnost in reforme po meri so v središču Costove agende. Za krepitev evropskega gospodarstva predlaga prenovo enotnega trga, odpravo nepotrebnih predpisov, naložbe v znanja in spretnosti ter inovacije. „Potrebujemo močna podjetja, ne ker bi bila cenejša, ampak ker so inovativna, imajo ideje in usposobljeno delovno silo,“ je dejal. Costa je pozval tudi k reformam, ki temeljijo na uspešnosti in izhajajo iz instrumenta NextGenerationEU: „To je dobra logika za prihodnost.“ Države članice je pozval k odprtosti pri pristopu do naslednjega proračuna.

„Konkurenčnost se ne nanaša zgolj na gospodarske cilje, gre tudi za ustvarjanje priložnosti za vse Evropejce in za krepitev odpornosti“, je dejal Röpke. „Gospodarska rast mora biti tesno povezana s socialnim napredkom in nihče ne sme biti zapostavljen.“

Costa je pohvalil vlogo EESO pri spodbujanju socialnega dialoga, ki ga je označil za „evropski model“ povezovanja z državljani. „Socialni dialog nam omogoča, da s stalnimi pogajanji med različnimi predstavniki naših družb najdemo trajnostne rešitve. To je zlasti sedaj ključnega pomena,“ je dejal.

Na plenarnem zasedanju je potekala razprava o ključnih temah, vključno s stanovanji, migracijami in stroški energije, ki jih Costa uvršča med prednostne naloge. Röpke je poudaril potrebo po praktičnih rešitvah, kot so naložbe v izobraževanje, preusposabljanje, cenovno dostopna stanovanja in zeleni prehod. „EESO je v celoti zavezan upoštevanju mnenja civilne družbe v procesu oblikovanja Evrope, ki bo vključujoča, odporna in pripravljena na izzive prihodnosti.“ (gb)

V tej številki:

  • Podpora podjetjem socialnega gospodarstva v skladu s pravili o državni pomoči (Guiseppe Guerini)
  • Projekcija beloruskega filma „Pod sivim nebom“ v EESO – intervju z režiserko Maro Tamkovič
  • Izvajanje novega pakta o migracijah in azilu utegne biti preizkušnja za evropski projekt (Camille Le Coz, MPI Europe)
  • Grobovi brez imen na zunanjih mejah Evrope (Barbara Matejčić)
  • Sirski begunci:

    - pristop EU k vračanju Sircev bi lahko pomenil prelomnico v njeni migracijski politiki (Alberto-Horst Neidhardt, EPC)

    - zaradi nestabilnih razmer države EU ne smejo siliti sirskih beguncev k vrnitvi v domovino (Jean-Nicolas Beuze, UNHCR)