Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na januarskem plenarnem zasedanju obravnaval vpliv podnebnih sprememb in degradacije okolja na mir, varnost in obrambo. EESO poudarja, da je nujno vlagati v oblikovanje odpornih odzivov na te svetovne izzive.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na januarskem plenarnem zasedanju obravnaval vpliv podnebnih sprememb in degradacije okolja na mir, varnost in obrambo. EESO poudarja, da je nujno vlagati v oblikovanje odpornih odzivov na te svetovne izzive.
Glede na to, da je temeljna naloga projekta EU spodbujanje in ohranjanje miru, mora Evropa okrepiti svoja prizadevanja za mir.
EESO v mnenju poudarja, da je spodbujanje miru neločljivo povezano z ohranjanjem in spodbujanjem temeljnih pravic in demokracije. Zato je po njegovem mnenju nujno treba še naprej vključevati povezavo med podnebjem in varnostjo v zunanje politike EU. To bi bilo treba doseči z vzpostavitvijo proaktivnih vmesnikov med institucijami, pristojnimi za zunanje odnose, notranjo kohezijo EU ter varnostnimi in obrambnimi službami držav članic. Izraz „podnebna in varnostna povezava“ se nanaša na vplive podnebnih sprememb in degradacije okolja na mir, varnost in obrambo.
Ozlem Yildirim, član EESO in poročevalec za to mnenje, je dejal: „EESO predlaga posebne ukrepe za učinkovito načrtovanje, zlasti z naložbami v odporne odgovore, pripravo procesov odločanja na prihodnje probleme in predvsem oblikovanjem prave strategije o tem na ravni EU. Hitro in učinkovito izpolnjevanje podnebnih zavez vseh strani je tudi pomemben preventivni vzvod!“
Predlog Evropske komisije upošteva povezavo med podnebjem in varnostjo. Vendar EESO meni, da dokument ne določa geografskih, političnih in vojaških parametrov, saj ne obravnava razvoja te povezave, ko se bodo razmere dejansko poslabšale in bi lahko povzročile resne napetosti med državami članicami. Komisija in države članice morajo imeti stalen poseben dialog o povezavi med podnebjem in varnostjo. (at)
Za spodbuditev rasti malih podjetij v EU Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog Komisije o sistemu davčnih pravil države sedeža (Head Office Tax, HOT). V svojem mnenju se zavzema za dodatne ukrepe in opozarja, da je tesnejše sodelovanje med Komisijo, državami članicami ter predstavniki mikro-, malih in srednjih podjetij (MMSP) nujno za učinkovito izvajanje in ozaveščenost o sistemu.
Za spodbuditev rasti malih podjetij v EU Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira predlog Komisije o sistemu davčnih pravil države sedeža (Head Office Tax, HOT). V svojem mnenju se zavzema za dodatne ukrepe in opozarja, da je tesnejše sodelovanje med Komisijo, državami članicami ter predstavniki mikro-, malih in srednjih podjetij (MMSP) nujno za učinkovito izvajanje in ozaveščenost o sistemu.
MSP predstavljajo neverjetnih 99,8 % nefinančnih podjetij v EU ter bistveno prispevajo k zaposlovanju (66,6 %) in dodani vrednosti (56,8 %). Predlog Komisije o sistemu davčnih pravil države sedeža je del širšega svežnja pomoči za MSP, ki naj bi zmanjšal njihovo zakonodajno breme ter poenostavil davčne postopke, ki jih morajo upoštevati. EESO poudarja, da je treba predlog nujno sprejeti, da se spodbudi rast MMSP, pri tem pa pozornost nameniti samostojnim podjetjem, ki poslujejo čezmejno. Predlagano zmanjšanje bremena ustreza cilju EESO glede spodbujanja okolja, ki omogoča dolgoročno rast BDP in zaposlovanja.
Čeprav EESO podpira začetno usmerjenost v samostojna MMSP, pa predlaga, naj se v okviru ocene, ki bo pripravljena po petih letih, preveri možnost razširitve tega predloga na hčerinske družbe, da bo bolj vključujoč. Priznava, da predlog dopolnjuje pobudo BEFIT (Poslovanje v Evropi: okvir za obdavčitev dohodkov), vendar je po njegovem mnenju potrebna previdnost, da se preprečijo neskladnosti v zakonodajnem okviru. Sodelovanje med davčnimi organi v državah članicah je ključno za uspeh tega predloga. EESO se zavzema za skupna prizadevanja za zagotovitev, da se bo sistem pravilno izvajal, države članice pa poziva, naj čim hitreje prilagodijo informacijske sisteme ter povečajo ozaveščenost med MMSP. (tk)
Konkurenčnost, mala in srednja podjetja in socialna vključenost so v središču programa belgijskega predsedstva. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) daje politična priporočila glede odnosov med gospodarskim upravljanjem, dolgoročno vključujočo rastjo in trajnostno varnostjo ter glede moči socialnega gospodarstva v boju proti revščini in socialni izključenosti.
Konkurenčnost, mala in srednja podjetja in socialna vključenost so v središču programa belgijskega predsedstva. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) daje politična priporočila glede odnosov med gospodarskim upravljanjem, dolgoročno vključujočo rastjo in trajnostno varnostjo ter glede moči socialnega gospodarstva v boju proti revščini in socialni izključenosti.
Belgija v prvi polovici leta 2024 predseduje Svetu Evropske unije. EESO je o prednostnih nalogah belgijskega predsedstva razpravljal na dveh razpravah v okviru januarskega plenarnega zasedanja.
Predsednik EESO Oliver Röpke je predsedstvo pohvalil, ker v svoje delo vključuje socialne partnerje. Belgijsko predsedstvo zaključuje institucionalni cikel EU, zato bo morala ta država obravnavati zakonodajne kompromise in voditi Svet EU med kampanjo in volitvami v Evropski parlament.
Belgijski podpredsednik vlade David Clarinval je predstavil stališča predsedstva o reformi skupne kmetijske politike, zaščiti samozaposlenih in industrijski politiki EU. Predsedstvo je EESO zaprosilo za trinajst raziskovalnih mnenj, s katerimi bi prispevali k razpravam o strateški agendi za obdobje 2024–29. Medinstitucionalna izjava, ki bo sprejeta aprila, bo osredotočena na prihodnjo socialno agendo EU. Med prednostnimi nalogami predsedstva so ekološki in socialni prehod, reševanje podnebne krize in krize biotske raznovrstnosti. Poudarek na pravični mobilnosti delovne sile in trajnostni socialni zaščiti je tudi v središču dialoga socialnih partnerjev EESO. Ključna prednostna področja bodo krepitev evropske konkurenčnosti, podpora MSP in spodbujanje uravnotežene trgovinske politike za Evropo v svetu. (tk)
Čezmejni tokovi energije so ključnega pomena za dobavo električne energije in plina državam članicam EU. To pomeni, da je treba energetsko infrastrukturo nadgraditi s povezovalnimi plinovodi med sosednjimi državami, da se povečajo trajnostne energetske zmogljivosti Unije.
Čezmejni tokovi energije so ključnega pomena za dobavo električne energije in plina državam članicam EU. To pomeni, da je treba energetsko infrastrukturo nadgraditi s povezovalnimi plinovodi med sosednjimi državami, da se povečajo trajnostne energetske zmogljivosti Unije.
EESO je v mnenju na zaprosilo belgijskega predsedstva Sveta EU, ki ga je sprejel na plenarnem zasedanju 18. januarja 2024, podal jasno sporočilo o tem vprašanju.
EU bi morala posebno pozornost nameniti razvoju omrežij, potrebne pa so tudi znatne naložbe v spodbujanje evropskega gospodarstva in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest ob hkratnem varstvu okolja.
„V EESO menimo, da je za uresničitev zelenega prehoda in strateške energetske neodvisnosti bistvenega pomena, da se naš energetski sistem strukturno spremeni,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke med razpravo pred sprejetjem mnenja.
Belgijska ministrica za energijo Tinne Van der Straeten je poudarila, da je prehod na čisto energijo, ki izhaja iz podnebnih potreb, sedaj nujen tudi z gospodarskega in varnostnega vidika ter da povezave ustvarjajo prožnejši sistem, ki bo lahko uravnotežil geografske razlike v proizvodnji vetrne in sončne energije.
„Evropske ambicije na področju energije iz obnovljivih virov trenutno presegajo njene infrastrukturne načrte, zato to vseevropsko infrastrukturo potrebujemo v zelo kratkem času. Hkrati mora biti stroškovno učinkovita, varna, trajnostna in prožna,“ je še dejala ministrica. (mp)
