Antonello Pezzini, delegat posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji in nekdanji član skupine delodajalcev v EESO
Evropski komisar za notranji trg Thierry Breton je januarja ponovno poudaril, da je za okrepitev naše varnosti treba utrditi notranji trg na področju obrambe. „Začeli smo s strelivom za Ukrajino,“ je dejal. „Zdaj moramo ta pristop razširiti na obsežen program za evropsko obrambno industrijo, s katerim se bo podprla širitev evropske industrijske baze in razvoj infrastrukture, potrebne za zaščito spornih območij.“
EESO je večkrat poudaril, da potrebujemo program za razvoj evropske obrambne industrije, s katerim se bo vzpostavil interoperabilen in povezan skupen obrambni sistem.
Ta cilj je še toliko nujnejši v sedanjih geopolitičnih razmerah, ki nas silijo v okrepitev strateške avtonomije Evrope na področju obrambe in razvoj močne skupne industrijske in tehnološke baze.
Program za razvoj evropske obrambne industrije bi moral biti del skupne strateške vizije za obrambno industrijo, katere cilj je učinkovito povezovanje evropskih proizvajalcev in uporabnikov, ki vključuje vsaj tri države članice.
Vse bolj jasno je, da je potreben strukturirani dialog na evropski ravni, usklajen in v sinergiji z zvezo NATO, ter da je treba oblikovati Svet ministrov za obrambo, ki bi kot forum za posvetovanje in sprejemanje resnično evropskih odločitev prevzel stalno politično vodstvo.
S pravnimi določbami je treba zagotoviti uravnoteženo razmerje med velikimi in majhnimi državami, 20-odstotni delež malih podjetij med udeleženimi podjetji, usposabljanje strokovnjakov in novih poklicnih profilov ter preusposabljanje delavcev, katerih znanja in spretnosti niso več uporabni ali so zastareli.
Zdaj je čas za širši in odločnejši pristop. Potrebujemo obsežen program za evropsko obrambno industrijo, ki bo z razvojem blaga z dvojno rabo okrepil industrijsko bazo v Evropi. Tovrstno blago, ki vključuje programsko opremo in tehnologijo, se lahko uporablja v civilne in vojaške namene. Sem sodi tudi blago, ki se lahko uporablja za zasnovo, razvoj, proizvodnjo ali uporabo kemičnega ali biološkega orožja in njegovih nosilcev.
Celotni članek Antonella Pezzinija lahko preberete v biltenu skupine delodajalcev EESO: https://europa.eu/!yKMPTk.
EESO je v razpravi s podpredsednico Komisije in komisarko za demokracijo in demografijo Dubravko Šuica pozval k oblikovanju strategije za civilni dialog kot prvemu koraku h krepitvi vloge civilne družbe in povečanju udeležbe državljanov pri oblikovanju politik EU.
EESO je v razpravi s podpredsednico Komisije in komisarko za demokracijo in demografijo Dubravko Šuica pozval k oblikovanju strategije o civilnem dialogu kot prvemu koraku h krepitvi vloge civilne družbe in povečanju udeležbe državljanov pri oblikovanju politik EU.
Poudaril je, da je nujno pospešiti izvajanje člena 11 Pogodbe o EU, v skladu s katerim imajo institucije skupno odgovornost za dejavno vključevanje organizirane civilne družbe v oblikovanje zakonodaje EU.
To je potrebno kot nadaljnje ukrepanje po Konferenci o prihodnosti Evrope, prelomni pobudi in pomembni vaji iz demokracije, ki je vključevala vrsto razprav z državljani o zadevah, ki jih ti neposredno občutijo v vsakodnevnem življenju.
„Strinjamo se, da se mora glas državljanov slišati tudi po volitvah. V institucijah in organih EU moramo vse bolje vključevati civilno družbo v smiseln dialog, ki bo več kot le obveščanje in posvetovanje,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke.
Za oblikovanje preglednejše, bolj vključujoče in demokratične EU sta potrebna večja državljanska udeležba in tesno partnerstvo med institucijami EU in nacionalnimi oblastmi. „Skupaj si moramo prizadevati, da bo EU za ves svet ostala žarek upanja in zgled participativne demokracije,“ je poudarila komisarka Šuica.
Poročevalec za mnenje Pietro Barbieri je dejal:„EESO s tem mnenjem poziva evropske institucije, naj naredijo konkreten korak naprej in sprejmejo strategijo za civilni dialog, ki bo omogočila akcijski načrt in medinstitucionalni sporazum, ki bo vključeval vse ravni EU. Zavezanost EESO je znak nujne potrebe, ki je ni mogoče opustiti ali odložiti.“
Soporočevalka Miranda Ulens je dodala: „Primere dobre prakse socialnega dialoga že imamo. Cilj naših predlogov je omogočiti, da se bodo slišali tudi glasovi drugih legitimnih in reprezentativnih organizacij. Ustvarimo resnično in demokratično Evropo za svoje državljane! #TogetherStrong!“ (ll)
Evropa te težke bitke ni vzela dovolj resno in pri ukrepanju že zaostaja. Zaustavitev napredovanja skrajne desnice se je izkazala za težavno nalogo. Ko sta bila nacizem in fašizem leta 1945 poražena, je prevladovalo mnenje, da bodo skrajna gibanja izgubila svoj vpliv in prostor za delovanje. A to se ni zgodilo. Demokratični model je skrajni desnici omogočil, da je preživela in se zaradi nezadovoljstva in jeze ljudi okrepila.
Evropa te težke bitke ni vzela dovolj resno in pri ukrepanju že zaostaja. Zaustavitev napredovanja skrajne desnice se je izkazala za težavno nalogo. Ko sta bila nacizem in fašizem leta 1945 poražena, je prevladovalo mnenje, da bodo skrajna gibanja izgubila svoj vpliv in prostor za delovanje. A to se ni zgodilo. Demokratični model je skrajni desnici omogočil, da je preživela in se zaradi nezadovoljstva in jeze ljudi okrepila. Osem desetletij strpnosti in samozadovoljstva evropskih liberalnih demokracij je skrajni desnici koristilo. Pretvarjala se je, da sodeluje v demokratični igri, vendar se nikoli ni odpovedala svojemu cilju, da demokracijo uniči od znotraj, ko za to pridobi dovolj moči.
In ni daleč od uspeha: kot del okvira, ki ga označuje za „nacionalno suverenost“, je namreč skrajna desnica že prišla v vlade več držav, kot sta Orbanova Madžarska in Ficova Slovaška. Na Poljskem je bila z vlado PiS (Prawo i Sprawiedliwosc/Zakon in pravičnost) na oblasti do volitev oktobra lani.
Tudi v Evropski uniji poskuša skrajna desnica spodkopati demokracijo in jo sesuti. Z razvojem informacijskih in komunikacijskih tehnologij v zadnjih tridesetih letih so se prek digitalnih platform in družbenih medijev močno izboljšale možnosti neonacističnih in neofašističnih skupin za interakcijo ter povečanje prepoznavnosti in moči na svetovni ravni. Svobodo izražanja, ki jo zagotavljajo demokratične družbe, uporabljajo za krepitev in ponavljanje svojih ksenofobnih in rasističnih ideologij. Usklajujejo strategije in v realnem času sprožajo izzive za družbeni red, katerega del so. Dejstvo je, da imajo v demokraciji gibanja, ki jo poskušajo uničiti, zagotovljene objektivne pogoje za svoj razvoj in družbeni prodor, vključno z državnim financiranjem.
Skrajna desnica je v Evropi našla plodna tla za rast, saj so neoliberalne politike in finančni kapitalizem, ki so jih navdahnile politike nekdanjega ameriškega predsednika Reagana, povzročili prekinitev napredka in socialne blaginje srednjega razreda, simbola izgradnje Evrope in njenega uspeha. Neoliberalizem je prinesel deregulacijo in zavrl gospodarski in družbeni razvoj, z njim so se zmanjšali dejanski dohodki od dela v korist kapitala, okrnile socialna podpora in javne storitve, stanovanjski sektor pa je bil prepuščen nepremičninskim špekulacijam. Neobetavno je dejstvo, da evropske vlade tekmujejo pri prodaji zlatih vizumov kleptokratom in oligarhom z vsega sveta. Kriza na trgu in davčni damping, zaradi katerega je konkurenca na notranjem trgu nelojalna, šibka podpora MSP s strani Bruslja in Frankfurta, šibko varstvo zaposlitve in slaba kupna moč so v zadnjih petnajstih letih povečali nezadovoljstvo v Evropi.
To je tragična politična napaka, ki je kriva za vztrajno upadanje volilne udeležbe na evropskih volitvah in za rast skrajne desnice v Evropskem parlamentu. Ponovni pojav nacistične in fašistične ideologije je posledica varčevalnega modela, ki se uporablja v Evropi in je zaščitil finančni sistem, vendar ni dosegel ekonomske in fiskalne pravičnosti ter se ni odzval na težave, želje in pričakovanja državljanov. Zato je oživela stara propaganda supremacističnih in identitarnih ideologij, ki v ozadju vedno čaka na priložnost za civilizacijsko nazadovanje človeštva. To podžiganje kulturnega in verskega sovraštva je prisotno v našem življenju zdaj, najdemo ga na naših zaslonih, v naših družbenih medijih in dezinformacijah, ki se promovirajo iz minute v minuto. Vzbujanje strahu in negotovosti pri državljanih, govorjenje o islamizaciji in koncu nadvlade belcev ali judovsko-krščanske identitete ter demonizacija romske skupnosti, češ da živi samo od socialne podpore, so strategije, ki se že od nekdaj uporabljajo pri vzponu avtoritarnih diktatorjev ali voditeljev.
Evropske vlade jim danes dopuščajo, da s prstom kažejo na „nevarnost priseljevanja“, čeprav mora starajoča se Evropa nujno uvoziti del svoje delovne sile, če naj se ohrani in gospodarsko raste. In to kljub dejstvu, da je število beguncev in migrantov, ki trenutno prihajajo v EU, majhno, celo manjše od potreb glede evropskega prebivalstva in delovne sile. Kljub temu se v Evropi ohranja ksenofobna in rasistična retorika in še vedno ni varnega in učinkovitega pravnega okvira za sprejem in vključevanje migrantov, da jih ne bi še naprej prepuščali mafijski trgovini z ljudmi. Delavci migranti so bili bistveni za obnovo povojne Evrope in izgradnjo EU. Njihov prispevek bo še naprej ključen za napredek Evrope v prihodnjih desetletjih. Skrajna desnica se tega zaveda, saj migranti delajo v industrijah in podjetjih številnih njenih finančnih podpornikov.
Vendar bo še naprej igrala svoje igre, ustvarjala strahove in manipulirala s človeško vestjo, pa tudi s samozadovoljstvom šibkih in nestabilnih nacionalnih in evropskih voditeljev v zvezi s strateško vizijo, našimi vrednotami in načeli. Demokrati in zagovorniki Evrope se lahko odzovejo le na en način – z bojem za naše vrednote. Za demokracijo, svobodo, dostojanstvo in mir v Evropi.
Sprejetje mnenja o civilnem dialogu je vsekakor pomemben napredek, saj je bilo pripravljeno na zaprosilo belgijskega predsedstva in bo zato morda uvrščeno na dnevni red Evropske unije, vendar to ne sme biti konec naših prizadevanj.
Sprejetje mnenja o civilnem dialogu je vsekakor pomemben napredek, saj je bilo pripravljeno na zaprosilo belgijskega predsedstva in bo zato morda uvrščeno na dnevni red Evropske unije, vendar to ne sme biti konec naših prizadevanj.
Namesto povzemanja mnenja bi bilo na tem mestu koristneje podrobneje predstaviti proces. Civilni dialog je predvsem prostor, kjer lahko ljudje razpravljajo o temah, ki so zanje pomembne, in svojih ciljih, in kjer se institucionalni in neinstitucionalni deležniki srečujejo na enakopravni ravni.
Predstavniško demokracijo je treba zaščititi pred neliberalnimi poskusi njenega spodkopavanja. Različne oblike populizma vzbujajo izjemno zaskrbljenost, saj krčijo prostor za državljansko udeležbo. Zato je izvajanje člena 11 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) izjemno pomembno in nujno. Ko se je pisal ta člen, je bilo jasno, da liberalna demokracija ne more delovati brez posredniških organov, kot so socialni partnerji in organizacije civilne družbe. Ti organi izražajo mnenja ljudi, tako gospodarstvenikov, ki vodijo velika podjetja, kot tudi malih podjetnikov, delavcev, strokovnjakov, potrošnikov, manjšin, kot so migranti, invalidi in Romi, ter vseh, ki sodelujejo v evropskih in mednarodnih združenjih za človekove pravice. „Svoboda, demokracija, človekove pravice in pravna država sodijo med najpomembnejše vrednote, na katerih temelji Evropska unija. Zapisane so v Pogodbah EU in tvorijo jedro identitete EU. Vendar so te vrednote v zadnjih letih pod velikim pritiskom. Evropa se sooča s krizami brez primere, ki so še povečale socialno in ekonomsko neenakost ter postavile pod vprašaj zaupanje državljanov EU v demokratične institucije,“ je v uvodnem govoru dejal Oliver Röpke. Pri odzivanju na te krize je ključen civilni dialog. V svojem govoru o EESO kot instituciji EU je novi predsednik poudaril, da morajo biti vrata institucij EU vedno odprta, da se sliši, kaj ljudje želijo povedati.
Razprava v študijski skupini, ki je pripravila to mnenje, je bila dober primer civilnega dialoga, kjer se udeleženci medsebojno poslušajo in se pogajajo o besedilu, vsebini in ciljih.
Dosegli smo dogovor o vrsti zahtev za okrepitev civilnega dialoga, ki bodo predstavljene evropskim institucijam. Namen je doseči medinstitucionalni sporazum, ki bo podlaga za strategijo in akcijski načrt.
S tem je bil dosežen napredek, še en korak naprej v nizu številnih, ki jih EESO od leta 1999 dosega z notranjimi razpravami med skupinami, ki jih zastopa. Zdaj je treba poskrbeti za to, da bodo sledila dejanja, da bo ta pobuda deležna podpore na poti do sprejetja na ravni Evropske unije.
Tokrat je naša posebna gostja Ana Gomes, portugalska diplomatka in političarka, članica portugalske socialistične stranke. Govori o nevarnosti populizma, vzponu skrajno desničarskih strank ter potrebi po boju proti tem pojavom in zaščiti vrednot.
Tokrat je naša posebna gostja Ana Gomes, portugalska diplomatka in političarka, članica portugalske socialistične stranke. Govori o nevarnosti populizma, vzponu skrajno desničarskih strank ter potrebi po boju proti tem pojavom in zaščiti vrednot.
Ana Gomes je začela diplomatsko kariero leta 1980 in zasedala številne položaje, med drugim v Združenih narodih v Ženevi in New Yorku. Leta 1999 je postala vodja oddelka za portugalske interese v Džakarti, leta 2003 pa tamkajšnja portugalska veleposlanica. Sodelovala je v procesu, ki je privedel do neodvisnosti Vzhodnega Timorja, in pri ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Portugalsko in Indonezijo.
Med letoma 2004 in 2019 je bila poslanka v Evropskem parlamentu, kjer je bila zlasti dejavna na področju zunanjih odnosov, človekovih pravic, varnosti in obrambe, mednarodnega razvoja, enakosti spolov ter boja proti davčnim utajam, pranju denarja in financiranju terorizma.
Leta 2021 je kot predstavnica socialistov kandidirala na predsedniških volitvah proti predsedniku Marcelu Rebelu de Sousi. Zasedla je drugo mesto, pred kandidatom iz skrajno desničarske stranke Chega.
Danes nadaljuje svoj politični aktivizem kot zagovornica človekovih pravic, integritete in preglednosti v javnem življenju ter boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Vsak teden vodi komentatorsko oddajo na portugalskem televizijskem kanalu SIC Notícias (Mnenje Ane Gomes).
Naš gostujoči pisec je član EESO Pietro Vittorio Barbieri, ki je z nami delil svoje poglede na pomen civilnega dialoga in tega, da se mu zagotovi ustrezno mesto v evropski agendi.
Naš gostujoči pisec je član EESO Pietro Vittorio Barbieri, ki je z nami delil svoje poglede na pomen civilnega dialoga in tega, da se mu zagotovi ustrezno mesto v evropski agendi.
