Piše Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru 

Evropske volitve so mimo, prah se je polegel. Toda zavest, da živimo v zelo nemirnem času, ostaja. Večinsko zmago skrajne desnice je preprečil uspeh konzervativnih sil. Čeprav je desna sredina obdržala svoj položaj, ne moremo zanemariti dejstva, da bo skrajna desnica v novem Evropskem parlamentu močnejša in bo glasovanje o ključnih vprašanjih bolj zapleteno. Dejstvo, da je EPP lansko leto skoraj uspelo oblikovati sredinsko večino, ki bi preprečila sprejetje pravil o obnovi narave, nam daje slutiti, kaj nas čaka. 

Podjetja najbolj skrbita napredek industrijske politike in gospodarska varnost, zlasti na področjih tehnologije, kritičnih surovin, polprevodnikov, električnih vozil, gospodarske odpornosti in splošne konkurenčnosti. Krepitev enotnega trga in spodbujanje zasebnih naložb v okviru resnične unije kapitalskih trgov sta ključnega pomena. Bo novi Parlament kos tej nalogi? 

Ne preostane nam nič drugega kot tekmovanje s svetovnimi silami, kot so Kitajska in ZDA. 

V letu 2008 je bil BDP euroobmočja in ZDA skoraj enak: v euroobmočju je znašal 13,1 bilijona USD, v ZDA pa 13,6 bilijona USD (14,2 bilijona in 14,8 bilijona USD po sedanjih cenah). Petnajst let pozneje BDP euroobmočja znaša le nekaj več kot 15 bilijonov USD, v ZDA pa se je povzpel na 26,9 bilijona USD. Če bi pet največjih evropskih gospodarstev – Nemčija, Združeno kraljestvo, Francija, Italija in Španija – doseglo rast produktivnosti, ki jo je Amerika beležila med letoma 1997 in 2022, bi bil njihov BDP na prebivalca v povprečju skoraj 13.000 USD (12.000 EUR) višji z vidika paritete kupne moči. In to niso le številke. 

Zaradi pozitivne trgovinske bilance EU so mnogi dolgo let prezrli, da je naša konkurenčnost ogrožena. Zanašali smo se na enake konkurenčne pogoje na svetovni ravni in na mednarodni red, ki temelji na pravilih, ter pričakovali, da bodo tako počeli tudi drugi. Toda zdaj se svet naglo spreminja. EU mora okrepiti svoja prizadevanja in se hitro odzvati na vsa opozorila, ki jih je doslej ignorirala. Upamo, da bo ta Parlament kos tej nalogi in ne bo zgolj žrtev stranskarske politike.

Pripravila skupina organizacij civilne družbe

Zdravstveni delavci in predstavniki civilne družbe pozivajo oblikovalce politik, naj za vse prihodnje politike uvedejo pregled vpliva na zdravje. V novem zakonodajnem obdobju mora po njihovem mnenju pravica do zdravja ostati na vrhu dnevnega reda EU in držav članic. To so zahtevali tudi Evropejci na Konferenci o prihodnosti Evrope. 

Nacionalni in evropski zdravstveni ukrepi morajo biti bolje usklajeni in prilagojeni, da se vzpostavi bolj trajnosten zdravstveni sektor, ki bo odporen na prihodnje pretrese in bo zagotavljal enak dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva za vse. 

Kot so ugotovili udeleženci konference o zdravstvenem stanju v EU, ki je potekala 4. junija v Liègeu, naj bi imele pri tem ključno vlogo naložbe, preprečevanje, tehnološke inovacije in zgodnja zdravstvena vzgoja. Dogodek je v okviru belgijskega predsedovanja Svetu EU organizirala skupina organizacij civilne družbe v EESO skupaj z bolnišnicama CHU Liège in Hôpital de la Citadelle. 

„V naslednjem zakonodajnem obdobju 2024–2029 mora zdravje ostati ključna strateška prednostna naloga nove Evropske komisije, novega Evropskega parlamenta in Sveta,“ je dejal Séamus Boland, predsednik skupine organizacij civilne družbe. Evropske institucije bi morale v skladu s pristopom „eno zdravje“ spodbujati medsebojne povezave med zdravstveno politiko in spreminjajočimi se demografskimi razmerami, digitalnim in okoljskim prehodom, gospodarsko varnostjo in industrijsko politiko. 

G. Boland je poudaril, da lahko zdravstvena politika učinkovito deluje le z dostopnimi, ustreznimi in kakovostnimi socialnimi storitvami in javnimi socialnimi politikami ter z zadostnim številom dobro usposobljenih zdravstvenih delavcev. Ponovno je poudaril, da morajo biti organizacije civilne družbe, kot so združenja bolnikov, neposredno vključene in prevzeti odgovornost za zdravstveno varstvo, in dejal: „Sprejem in uspeh evropskih zdravstvenih pobud in programov sta odvisna od preglednega, rednega in strukturiranega dialoga z organizacijami civilne družbe. Njihova sposobnost za opravljanje tega dela je odvisna od trajnega in predvidljivega financiranja.“ 

Na konferenci je bilo obravnavanih več temeljnih vidikov okrepljene evropske zdravstvene unije: 

• zavezanost k pristopu „eno zdravje“; 
• digitalne inovacije in njihov vpliv na zdravje; 
• vzdržnost zdravstvenih sistemov, ki bodo kos izzivom prihodnosti, s socialnimi naložbami in
• svetovni boj proti neenakostim na področju zdravja skozi prizmo evropske solidarnosti: primer redkih bolezni. 

Sklepi in priporočila konference bodo objavljeni na spletnem mestu dogodka. 

Več o konferenci v sporočilu za javnost.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na majskem plenarnem zasedanju razpravljal o izkušnjah s širitvijo EU leta 2024. Zaradi sedanjih geopolitičnih in varnostnih razmer je prihodnja širitev za Evropo še toliko nujnejša. 

EESO je na plenarno zasedanje, ki je bilo večinoma posvečeno veliki širitvi leta 2004, povabil govornike, ki so imeli pomembno vlogo v pogajalskem procesu. Med njimi so bili Jarosław Pietras, nekdanji poljski državni sekretar, ki je bil odgovoren za pristop k EU, László Andor, generalni sekretar fundacije za evropske progresivne študije iz Madžarske, in Štefan Füle, nekdanji evropski komisar, pristojen za širitev, iz Češke republike. 

Udeleženci so v razpravi poudarili, da mora EU, ki je se je šele pred kratkim začela znova zanimati za nadaljnje širitve, oblikovati jasen časovni načrt za pristop držav kandidatk. Če jih bomo predolgo pustili stati pred vrati, proces širitve ne bo več verodostojen. 

Predsednik EESO Oliver Röpke je dejal: „20. obletnica ni le pomemben mejnik, temveč priča tudi o uspehu širitvenega procesa EU, ki traja, tako da se še več držav želi pridružiti EU.“ 

Jarosław Pietras je dejal: „Širitev je obojestranski proces preobrazbe, ki koristi tako državam kandidatkam kot državam članicam EU.“ 

Štefan Füle, ki zdaj predseduje projektni skupini Evropskega političnega centra, pristojni za širitev EU, je opozoril, da „moramo pripraviti obe državi kandidatki, pa tudi države članice EU na nov val širitev“. 

Po mnenju dr. Tinatin Akhvlediani, raziskovalke v enoti za zunanjo politiko EU Centra za evropske politične študije, so bili med najpomembnejšimi motivi za širitev leta 2004 gospodarski vidiki, saj so bile države kandidatke takrat v slabi finančni situaciji. Glaven motiv za prihodnjo širitev pa je varnost. 

Po besedah Lászla Andorja je bila pravna država ena od pomanjkljivosti pri širitvi leta 2004 in EU ni uspelo razviti pravih orodij, da bi te težave odpravila. Zato je bilo pred kratkim uvedeno pravilo o pogojenosti s pravno državo. 

Septembra bo EESO organiziral vrh civilne družbe o širitvi in bo prvič v zgodovini povabil vse člane iz držav kandidatk, da se udeležijo njegovega plenarnega zasedanja.

Število rakavih obolenj in smrti, povezanih z rakom, se v EU zaskrbljujoče povečuje, zato Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva k prepotrebnim ukrepom za preprečevanje raka, saj naj bi bilo približno 40 % primerov rakavih obolenj mogoče preprečiti. 

EESO je na majskem plenarnem zasedanju sprejel mnenje, v katerem je pozdravil predlog Evropske komisije za priporočilo Sveta o vrstah raka, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, kot nadaljevanje načrta EU za boj proti raku (načrt za boj proti raku). 

Mnenje se osredotoča na cepljenje proti humanim virusom papiloma (HPV) in virusu hepatitisa B (HBV), saj lahko cepljenje preprečuje več vrst raka, ki ga povzročajo ti virusi. 

EESO poudarja potrebo po ustreznih informacijah, izobraževanju in komuniciranju, ki spodbujajo ciljne skupine k cepljenju. Prav tako izpostavlja, da imajo pri tem pomembno vlogo splošni, družinski in šolski zdravniki ter tudi organizacije civilne družbe. 

Milena Angelova, poročevalka za mnenje Vrste raka, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, je dejala: „Boriti se moramo proti stigmatizaciji in zmotnim prepričanjem v zvezi s cepivi. Tako je denimo napačno mišljenje, da je cepljenje namenjeno le mladim dekletom. To namreč ne drži. Za izkoreninjenje teh virusov (HPV, HBV) moramo k cepljenju pritegniti tudi dečke in njihove starše.“ Cepiva morajo biti dostopna vsem. 

Izjemno pomembno je, da „obrnemo trend skepticizma“, je dodala soporočevalka Sára Felszeghi. Boj proti napačnim informacijam in dezinformacijam je ključen pri spodbujanju ljudi k cepljenju. 

EESO poziva k celovitemu pristopu k boju proti raku z dobro delujočim in integriranim sistemom preprečevanja v vseh oblikah, in sicer s primarno preventivo (cepljenje, zdrav življenjski slog), sekundarno preventivo (presejalni testi) in terciarno preventivo (oskrba in rehabilitacija). 

Ga. Angelova je ponovno potrdila, „da se morajo države članice bolje usklajevati in izmenjevati najboljše prakse“, da bi bile veliko učinkovitejše v boju proti raku in da bi se povečala stopnja precepljenosti po vsej EU. Izjemno pomembno je, da se preprečevanje raka obravnava kot politična prednostna naloga. (sg)

Ker se sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva strahovito množijo, so civilna družba, državljani in institucije združili moči za okrepitev boja proti vsem oblikam sovraštva in poslali sporočilo, da v EU ni prostora za sovraštvo. 

EESO se pridružuje prizadevanjem EU za zajezitev sovraštva v EU, ki je v zaskrbljujočem porastu; skupine in posamezniki so vse pogosteje tarča napadov zaradi svoje vere, rase ali narodnosti, spola, spolne usmerjenosti ali političnega prepričanja. 

EESO je skupaj z državljani in institucijami zavezan večjemu ukrepanju proti sovraštvu tako na spletu kot drugje – takšno je bilo njegovo sporočilo med razpravo na visoki ravni na majskem plenarnem zasedanju EESO, na katerem je sprejel mnenje Ni prostora za sovraštvo: Evropa, združena proti sovraštvu, v katerem zavrača vse oblike sovraštva in pozdravlja sporočilo Evropske komisije na to temo. 

„Vsi se moramo boriti proti sovraštvu,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke, ki je odprl razpravo na plenarnem zasedanju EESO. „Da bi se mu učinkovito zoperstavili, moramo sodelovati vsi – politiki, civilna družba in državljani. Samo skupaj in v dialogu lahko prevladamo in se borimo proti vse večji sovražnosti v naši družbi, ki resnično ogroža našo demokracijo.“

Razprave so se udeležili najvišji uradniki Evropske komisije in belgijske vlade ter predstavniki državljanov in organizacij civilne družbe (vključno z ILGA-Europe in Evropsko mrežo za boj proti rasizmu (ENAR)), ki so opozorili na porast sovraštva in nasilja. 

Nedavni napadi na politike so razkrili globoka razhajanja v evropski družbi. Podatki kažejo, da so se sporočila proti muslimanom in antisemitska sporočila v letu 2023 podvojila. Pogosta tarča so tudi osebe LGBTQIA+, osebe afriškega porekla in migranti. Veliko je tudi sovraštva do žensk. Nedavna analiza spletnih sporočil v EU je razkrila, da se je raven sovražnosti od začetka leta 2023 povečala za 30 %. 

Sporočilo Komisije Ni prostora za sovraštvo: Evropa, združena proti sovraštvu je poziv k ukrepanju – uporu proti sovraštvu in k zagovarjanju strpnosti in spoštovanja. 

„Vrednote iz Pogodbe o EU jasno prepovedujejo kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor. Žal se je oboje v zadnjem času povečalo,“ je dejala podpredsednica Komisije za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica.

EESO je v mnenju pozval EU, naj sprejme celovit pristop in se bori proti sovraštvu, usmerjenemu zoper katere koli zaščitene osebne okoliščine, in uporabi enak pristop za boj proti vsem oblikam sovraštva. (ll)