Naša posebna gostja je dr. Alexandra Borchardt, ki je bila glavna govorka na letošnjem seminarju EESO o povezovanju EU. Kot vodilna avtoricaporočila EBU News Report 2024o učinkih umetne inteligence na novinarstvo je analizirala, kakšne so možnosti za odgovorno novinarstvo po hitrem vzponu generativne umetne inteligence. Nekateri v medijski industriji so že kar pijani od navdušenja nad obeti generativne umetne inteligence, čeprav so tveganja, ki jih prinaša, precejšnja – vendar pa prinaša tudi veliko priložnosti.
Naša posebna gostja je dr. Alexandra Borchardt, ki je bila glavna govorka na letošnjem seminarju EESO o povezovanju EU. Kot vodilna avtoricaporočila EBU News Report 2024o učinkih umetne inteligence na novinarstvo je analizirala, kakšne so možnosti za odgovorno novinarstvo po hitrem vzponu generativne umetne inteligence. Nekateri v medijski industriji so že kar pijani od navdušenja nad obeti generativne umetne inteligence, čeprav so tveganja, ki jih prinaša, precejšnja – vendar pa prinaša tudi veliko priložnosti.
Dr. Borchardt je višja novinarka, neodvisna svetovalka, univerzitetna profesorica in medijska raziskovalka z več kot 25-letnimi izkušnjami z delom v novinarskih redakcijah; 15 let je na vodstvenih položajih. Zadnjih pet let kot trenerka programa Svetovnega združenja časopisnih založnikov (World Association of News Publishers, WAN-IFRA) Table Stakes Europe pomaga 26 evropskim založnikom pri digitalni preobrazbi. Z njenim delom se lahko seznanite tukaj.
V rubriki K bistvu poročevalec za mnenje EESO Oblikovanje evropske vodilne pobude za zdravstvo Alain Coheur priporoča, da vprašanje zdravja postane prednostna tema prihodnje Evropske komisije. Poudarja povezovalnost evropske vodilne pobude za zdravstvo, pri kateri bi se pokazala evropska solidarnost s krepitvijo zdravstvenih sistemov in zaščito EU pred prihodnjimi krizami.
V rubriki K bistvu poročevalec za mnenje EESO Oblikovanje evropske vodilne pobude za zdravstvo Alain Coheur priporoča, da vprašanje zdravja postane prednostna tema prihodnje Evropske komisije. Poudarja povezovalnost evropske vodilne pobude za zdravstvo, pri kateri bi se pokazala evropska solidarnost s krepitvijo zdravstvenih sistemov in zaščito EU pred prihodnjimi krizami.
Ad hoc skupina EESO za evropsko državljansko pobudo je 4. oktobra v Zagrebu razpravljala o evropski državljanski pobudi Stanje na Hrvaškem. Razprava je bila namenjena vzpostavitvi stikov članov ad hoc skupine z lokalnimi deležniki, ki so predstavili svoje izkušnje, stališča in zamisli. Poudarek je bil zlasti na prepoznavnosti evropske državljanske pobude na Hrvaškem in seznanjenostjo z njo ter na doslej pridobljenih izkušnjah in dobrih praksah. Evropska državljanska pobuda je orodje, ki državljanom Evropske unije omogoča, da predlagajo novo zakonodajo in tako neposredno vplivajo na politiko EU.
Ad hoc skupina EESO za evropsko državljansko pobudo je 4. oktobra v Zagrebu razpravljala o evropski državljanski pobudi Stanje na Hrvaškem. Razprava je bila namenjena vzpostavitvi stikov članov ad hoc skupine z lokalnimi deležniki, ki so predstavili svoje izkušnje, stališča in zamisli. Poudarek je bil zlasti na prepoznavnosti evropske državljanske pobude na Hrvaškem in seznanjenostjo z njo ter na doslej pridobljenih izkušnjah in dobrih praksah. Evropska državljanska pobuda je orodje, ki državljanom Evropske unije omogoča, da predlagajo novo zakonodajo in tako neposredno vplivajo na politiko EU.
Zagrebška razprava o evropski državljanski pobudi Stanje na Hrvaškem je bila prvi tovrstni dogodek, ki ga je ad hoc skupina organizirala zunaj Bruslja in ga je gostila Hrvaška obrtna zbornica. V razpravi so poleg članov ad hoc skupine EESO sodelovali državna sekretarka na hrvaškem ministrstvu za delo Margareta Mađerić, predstavnik ministrstva za pravosodje Dino Zorić, predstavniki Evropske komisije in foruma za evropsko državljansko pobudo ter številni predstavniki informacijskih centrov Europe Direct, univerz, lokalnih oblasti ter nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov, pa tudi hrvaški ambasadorji evropske državljanske pobude, organizatorji evropske državljanske pobude, univerzitetni študenti in drugi deležniki v okviru evropske državljanske pobude.
Popoldne je potekala redna seja ad hoc skupine za evropsko državljansko pobudo, nato pa so se člani ad hoc skupine sprehodili po središču Zagreba, kjer so se družili s Hrvati in delili priljubljen Evropski potni list za demokracijo, ki ga je pripravil EESO.
Ad hoc skupina želi s svojim delovnim programom za obdobje 2023–2025 še povečati dejavno sodelovanje EESO v evropski državljanski pobudi. Načrtuje organizacijo nadaljnjih srečanj zunaj Bruslja, saj so dobra priložnost za razpravo z lokalnimi deležniki v okviru evropske državljanske pobude in ozaveščanje o evropski državljanski pobudi na nacionalni in lokalni ravni.
Ad hoc skupini za evropsko državljansko pobudo, ki je bila vzpostavljena leta 2013, da bi pripravljala politične smernice o tej pobudi in spremljala razvoj dogodkov na tem področju, trenutno predseduje članica EESO Violeta Jelić.
Evropska državljanska pobuda je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo in bila leta 2012 vzpostavljena kot prvi instrument participativne demokracije na nadnacionalni ravni. Pobuda omogoča, da najmanj milijon državljanov EU iz vsaj sedmih držav članic Evropsko komisijo pozove, naj predlaga zakonodajo, in je zato najbliže zakonodajni pobudi državljanov.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ima že od samega začetka zelo dejavno vlogo pri razvoju in promociji evropske državljanske pobude. (ep)
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Odbor regij (OR) sta med 2. in 4. oktobrom v Bruslju gostila dogodek evropski mesec kibernetske varnosti. Na dogodku so se zbrali glavni govorniki iz institucij EU, regionalnih vlad in civilne družbe, da bi obravnavali izzive današnjega hitro spreminjajočega se kibernetskega okolja.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) in Odbor regij (OR) sta med 2. in 4. oktobrom v Bruslju gostila dogodek evropski mesec kibernetske varnosti. Na dogodku so se zbrali glavni govorniki iz institucij EU, regionalnih vlad in civilne družbe, da bi obravnavali izzive današnjega hitro spreminjajočega se kibernetskega okolja.
Dvanajsti evropski mesec kibernetske varnosti je bil osredotočen na socialni inženiring, vse večjo grožnjo, ki se osredotoča na ravnanje ljudi s ciljem pridobiti nepooblaščen dostop do informacij in storitev, s čimer se krši varnost.
Glavni poudarki letošnjega dogodka so:
Nova uredba o kibernetski varnosti določa skupno izhodišče za institucije EU in države članice.
Redne ocene tveganja so ključne za opredelitev ranljivosti in prednostno obravnavo strategij za blažitev.
Nastajajoče grožnje, kot so napadi s pomočjo umetne inteligence in kvantno računalništvo, zahtevajo inovativne protiukrepe.
Regionalne oblasti imajo ključno vlogo pri podpiranju lokalnih subjektov z izmenjavo znanja, tehnično pomočjo in prilagojenimi programi usposabljanja.
Napadi socialnega inženiringa, ki temeljijo na umetni inteligenci, se povečujejo, boj proti njim pa zahteva večplasten in sodelovalen pristop.
Na seminarju EESO o povezovanju EU, ki je bil v letu 2024 posvečen novinarstvu, je bila med drugim predstavljena pobuda Hannah Arendt. Gre za mrežo organizacij civilne družbe, ki podpirajo in ščitijo novinarje, ki delajo pod izjemnim pritiskom in se morajo boriti proti cenzuri, nadlegovanju in pregonu. Program zaščite financira nemška zvezna vlada. Pobuda omogoča različne oblike dragocene pomoči novinarjem po vsem svetu, od Afganistana in Sudana do Rusije in Ukrajine, bodisi v njihovih domovinah ali v izgnanstvu.
Na seminarju EESO o povezovanju EU, ki je bil v letu 2024 posvečen novinarstvu, je bila med drugim predstavljena pobuda Hannah Arendt. Gre za mrežo organizacij civilne družbe, ki podpirajo in ščitijo novinarje, ki delajo pod izjemnim pritiskom in se morajo boriti proti cenzuri, nadlegovanju in pregonu. Program zaščite financira nemška zvezna vlada. Pobuda omogoča različne oblike dragocene pomoči novinarjem po vsem svetu, od Afganistana in Sudana do Rusije in Ukrajine, bodisi v njihovih domovinah ali v izgnanstvu.
Kadar so kritični glasovi utišani, novinarji poslani v zapor in medijske hiše zaprte, javnost nima več dostopa do neodvisnih informacij. Toda takšne informacije so ključne, če želimo, da bodo lahko ljudje svobodno razmišljali in da bo demokracija delovala.
Dve leti potem, ko je nemška zvezna vlada uvedla pobudo Hannah Arendt, ni nič manj razlogov za zaskrbljenost – pravzaprav jih je še več. Zadnji svetovni indeks svobode medijev, ki ga pripravijo Novinarji brez meja, je pokazal, da so se pogoji dela za medijske delavce po vsem svetu poslabšali. V kategoriji držav na dnu seznama, v katerih so razmere ocenjene kot zelo zaskrbljujoče, jih je trenutno kar 36 – več kot kdaj koli prej v zadnjem desetletju. Novinarji iz vrste teh držav, vključno z Rusijo, Afganistanom in Sudanom, so deležni podpore v okviru projektov, ki jih izvajajo partnerske organizacije pobude Hannah Arendt.
Zahvaljujoč pobudi Hannah Arendt – programu zaščite, ki ga financirata nemško zvezno ministrstvo za zunanje zadeve ter zastopnik nemške vlade za kulturo in medije –, lahko medijski delavci prejmejo mnoge različne oblike pomoči, bodisi v domovini ali v izgnanstvu. Včasih je mogoče pomagati celo tam, kjer se to na prvi pogled zdi nemogoče. S projektom v okviru pobude se na primer podpirajo novinarke v Afganistanu: z usposabljanjem o varnosti, štipendijami in mentorstvom v njihovem jeziku. Po prihodu talibanov na oblast leta 2021 je izredno veliko žensk v medijih izgubilo službo, tako da jih na radiu ali televiziji zdaj skoraj ni. Poleg tega se je celotni sektor od takrat močno skrčil.
Ruski in sudanski medijski delavci pa lahko izkoristijo pobudo Hannah Arendt v sosednjih državah. Ustanovljeni so bili posebni centri, ki delujejo kot kontaktne točke za medijske delavce v izgnanstvu, vodijo ali podpirajo pa jih partnerji v okviru pobude. Exile Media Hubs in Casa para el Periodismo Libre (središča in prostori za novinarje v izgnanstvu) v Srednji Ameriki so varna mesta, ki ponujajo psihološko podporo in pravno svetovanje. Središča omogočajo tudi nadaljnje usposabljanje in so izhodiščna točka za mrežno povezovanje medijskih delavcev, ki so v svoji domovini iz različnih razlogov preganjani.
Še en pristop v okviru pobude Hannah Arendt je obnova trajnostnih redakcijskih struktur v izgnanstvu. Njegov cilj je, da bi ljudje v totalitarnih režimih držav, iz katerih prihajajo novinarji, še naprej lahko dobivali neodvisne informacije.
Afganistan, Rusija in Sudan niso edine države, katerih novinarji prejemajo podporo. Pobuda načeloma zajema ves svet in omogoča prožen odziv na poslabšane varnostne razmere. Trenutno se podpirajo zlasti medijski delavci iz Belorusije, Srednje Amerike, Mjanmara, Severne Afrike in Ukrajine. S tega vidika je Ukrajina poseben primer, saj je namen projektnega dela v tej državi omogočiti neprekinjeno poročanje v sedanji vojni. To zahteva materialno in tehnično pomoč, pa tudi posebno usposabljanje in zavarovanje za poročanje s fronte.
Partnerke pobude Hannah Arendt so štiri organizacije civilne družbe: DW Akademie, European Fund for Journalism in Exile (evropski sklad za novinarje v izgnanstvu), Media in Cooperation and Transition (mediji v sodelovanju in prehodu) ter evropsko središče za svobodo tiska in medijev (ECPMF). Program zahteva neodvisnost od državnega nadzora in nevtralnost države. Financiranje odobravajo neodvisne porote, brez državnega vpliva in izključno na podlagi nepristranskih meril.
Pobuda Hannah Arendt je mreža za zaščito novinarjev in medijev po vsem svetu. Ustanovljena je bila leta 2022 na pobudo in s sredstvi nemsškega zveznega ministrstva za zunanje zadeve ter zastopnika nemške vlade za kulturo in medije.
Analiza za učinkovito vključevanje državljanov tretjih držav na trg dela EU
Evropska komisija je 23. septembra 2024 tretje leto zaporedrazglasila dobitnikeekoloških nagrad EU. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je izbral zmagovalce v treh glavnih kategorijah: najboljše MSP za predelavo ekološke hrane, najboljši trgovec z ekološko hrano na drobno in najboljša ekološka restavracija.
Evropska komisija je 23. septembra 2024 tretje leto zaporedrazglasila dobitnikeekoloških nagrad EU. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je izbral zmagovalce v treh glavnih kategorijah: najboljše MSP za predelavo ekološke hrane, najboljši trgovec z ekološko hrano na drobno in najboljša ekološka restavracija.
Nagrade prejmejo:
najboljše MSP za predelavo ekološke hrane: Gino Girolomoni Cooperativa Agricola (Italija) – zadruga za proizvodnjo ekoloških testenin v regiji Marke, ki uporablja energijo iz obnovljivih virov in podpira več kot 300 lokalnih kmetov
najboljši trgovec z ekološko hrano na drobno: SAiFRESC (Španija) – pobuda pod vodstvom kmetov, ki pridelujejo 70 sort ekološkega sadja in zelenjave na 30 hektarih ekoloških kmetijskih zemljišč, spodbujajo krožno gospodarstvo in organizirajo izobraževalne delavnice
najboljša ekološka restavracija/gostinska storitev: Kalf & Hansen (Švedska) – veriga restavracij, specializirana za 100-odstotno ekološko, sezonsko nordijsko kuhinjo, znano po trajnostni nabavi in močnih vezeh z lokalnimi pridelovalci.
Peter Schmidt, predsednik strokovne skupine EESO za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje (NAT), je pohvalil zmagovalce in dodal, da nagrade priznavajo inovacije in odličnost v ekološkem sektorju EU. Poudaril je, da je povečanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti ekoloških proizvodov bistveno za rast sektorja, da bo EU lahko dosegla cilj 25 % ekološkega kmetovanja do leta 2030. Hkrati je dodal: „Je pa reševanje socialnih problemov s kmetijsko politiko napačen pristop. Socialne politike morajo evropskim državljanom omogočiti, da si lahko privoščijo ekološke proizvode.“
Ekološke nagrade EU so del širše pobude ekološki dan EU, ki se je začela izvajati leta 2021, da bi poudarili koristi ekološkega kmetovanja. To kmetovanje, ki ga podpira skupna kmetijska politika EU, se je znatno razširilo, in sicer s 5,9 % kmetijskih zemljišč v EU leta 2012 na 10,5 % leta 2022, pri čemer je prodaja na drobno leta 2022 dosegla 45 milijard EUR. Kljub gospodarskim izzivom je EU za ZDA še vedno drugi največji ekološki trg na svetu. (ks)
Pripravil Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev v EESO
Poročilo Maria Draghija je ponovno izpostavilo nujnost reševanja gospodarskih izzivov Evrope. Lettino in Draghijevo poročilo sta glasno opozorila, da se Evropa nahaja v odločilnem trenutku, pri čemer si ne moremo privoščiti, da bi počivali na lovorikah.
Pripravil Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev v EESO
Objava poročila Maria Draghija je ponovno izpostavila nujnost reševanja gospodarskih izzivov Evrope. Lettino in Draghijevo poročilo sta glasno opozorila, da se Evropa nahaja v odločilnem trenutku, pri čemer si ne moremo privoščiti, da bi počivali na lovorikah.
Tveganje je večje kot kdajkoli prej: v zadnjih dveh desetletjih je gospodarska rast EU ves čas počasnejša od rasti v Združenih državah Amerike, Kitajska pa se hitro približuje. Leta 2002 je EU glede na vrednost BDP za ZDA zaostajala za nekaj več kot 15 %, leta 2023 pa se je ta zaostanek povečal na skrb vzbujajočih 30 % (ob upoštevanju cen iz leta 2015). Še huje je, če primerjamo pariteto kupne moči: vrzel se je povečala z 12 % na ogromnih 34 %.
Eden največjih problemov je evropsko regulativno okolje. Številke so šokantne: EU je med letoma 2019 in 2024 sprejela približno 13.000 zakonodajnih aktov, ZDA pa približno 3500.
Ta regulativna preobremenitev je povzročila znatne stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja, zaradi česar so se sredstva preusmerila stran od inovacij in izboljšanja uspešnosti. Poleg tega je to privedlo do zaskrbljujočega trenda selitve podjetij iz EU, saj se je med letoma 2008 in 2021 preselilo 30 % evropskih samorogov.
Kot poudarja Draghi, naložbe same po sebi ne bodo spodbudile napredka Evrope. Zagotoviti bo treba, da bodo reforme vodile do konkretnega napredka. Osredotočiti se moramo na dokončanje enotnega trga, odpravo ovir, dajanje prednosti usklajenemu pristopu k zmanjšanju bremena in racionalizaciji predpisov. To so ključni ukrepi, ki jih je mogoče nemudoma sprejeti brez večjih političnih bitk in ki bi podjetjem, zlasti MSP, ki so hrbtenica naših gospodarstev, prinesli konkretne koristi.
Poleg tega ne smemo prezreti medsebojne povezanosti naših sektorjev in gospodarstev. Izboljšave na enem področju lahko privedejo do pozitivnih verižnih učinkov na druga področja. Vključevanje umetne inteligence in tehnologij, ki temeljijo na podatkih, lahko na primer podpre pametnejše upravljanje energije v vseh panogah, s čimer se znatno zmanjšajo stroški in emisije, od napredne proizvodnje do preciznega kmetovanja. To so te sinergije, ki jih moramo doseči.
Pot naprej je jasna. Evropa ima zmogljivosti, talente in inovacijski potencial, da si povrne konkurenčno prednost. Vendar bodo za to potrebni močna politična volja, sodelovanje in osredotočenost na dolgoročne strateške cilje. Zdaj moramo – institucije EU in države članice – te priložnosti preoblikovati v ukrepe, ki bodo prinesli resnične spremembe.
