Med predstavniki in predstavnicami iz držav kandidatk za pristop k EU na letošnjem dogodku za mlade Vaša Evropa, vaš Glas (YEYS) je bila tudi mlada Moldavka Mădălina-Mihaela Antoci. Udeležila se je tedna civilne družbe EESO in je na otvoritveni okrogli mizi imela navdihujoč govor na temo Še vedno enotni v različnosti. Kot predsednica študentske mreže Erasmus za Moldavijo in članica Mladinskega sveta Moldavije je pripovedovala o tem, kaj EU pomeni za mlade v njeni državi in kaj sama počne za to, da bi tamkajšnje mlade opogumila za študij v tujini in jih spodbudila h globalnemu razmišljanju.

1. Ali Mladinski svet Moldavije mlade vključuje v razprave o evropskem povezovanju? Kako mladi Moldavci dojemajo EU?

Seveda! Mladinski svet Moldavije s posvetovanji, podpornimi kampanjami in neposrednim sodelovanjem z oblikovalci politik skrbi za to, da so stališča mladih v procesu vključevanja naše države v EU znana. Za mnoge mlade v Moldaviji EU predstavlja napredek, nova obzorja in prihodnost, v kateri je njihov talent priznan in cenjen. Vendar so v ozaveščenosti še vedno luknje in tukaj nastopimo mi – radovednost spreminjamo v aktivno sodelovanje.

Organiziramo forume, razprave in delavnice o povezovanju z EU, njenih politikah in pravicah mladih.

Pozivamo k vključevanju mladih v postopke odločanja v državi in izvajamo kampanje za obveščanje ter izobraževanje mladih o koristih članstva v EU.

2. Lahko na kratko predstavite svoje delo v študentski mreži Erasmus Moldavija?

Kot predsednica mreže imam nalogo, da mlade opozarjam na priložnosti v mednarodnem okviru, ki jim lahko spremenijo življenje. Naša ekipa si prizadeva spodbujati mobilnost in študentom na izmenjavi ponuditi prijazno okolje ter se zavzema za mednarodno izobraževanje. Ena mojih glavnih pobud je Erasmus v šolah, kjer srednješolce spodbujamo, naj začnejo razmišljati preko meja in globalno.

3. Nam lahko zaupate, koliko moldavskih študentov in študentk je doslej že izkoristilo akademske programe Erasmus+? Koliko jih je letno?

Trenutno Moldavija ne gosti študentov iz programa Erasmus+ iz tujine, zato pa naši mladi tam burkajo duhove! Vsako leto med 500 in 700 moldavskih študentov in študentk v okviru Erasmus+ študira na vrhunskih evropskih institucijah ali opravlja pripravništvo. Od začetka programa jih je na tisoče pridobilo mednarodne izkušnje. Nazaj prinašajo inovacije, vodstveno naravnanost in sveže poglede. S pobudo Erasmus v šolah si prizadevam, da bi mobilnost postala stvarnost za še več mladih v Moldaviji. Svet je njihov, naj ga raziščejo.

4. Kakšen je po vašem mnenju pomen tovrstnih programov akademskih izmenjav za mlade v državi kandidatki, kakršna je Moldavija?

Erasmus+ ni le študijski program, je odskočna deska za prihodnost Moldavije. Mladim daje več kot le izobrazbo; nauči jih prilagodljivosti in odpornosti ter jim odpre evropsko perspektivo. V državi, kakršna je Moldavija, je izredno pomembno imeti generacijo, ki je nič ne more ustaviti, ki je inovativna, sodeluje in je pripravljena voditi našo državo v evropsko prihodnost.

5. Kaj ste pričakovali od dogodka YEYS in tedna civilne družbe?

Pričakovala sem poglobljene razprave, pogumne zamisli in resnične zaveze vključevanju mladih v oblikovanje politik. Ti dogodki so več kot le srečanja – so platforme, na katerih mladi nosilci odločanja spreminjajo utečene razmere in si prizadevajo za močnejšo, bolj vključujočo Evropo. Za Moldavijo je to še en korak naprej k premostitvi vrzeli med lokalno stvarnostjo in evropskimi cilji, a le pod pogojem, da mladi ne čakajo na prihodnost, temveč jo oblikujejo.

Mădălina Mihaela Antoci je mlada, 21-letna voditeljica, strastna zagovornica izobraževanja, državljanske udeležbe in opolnomočenja mladih. Trenutno je predsednica študentske mreže Erasmus Moldavija in članica Mladinskega sveta države.

Kot neumorna zagovornica akademskega programa Erasmus+ je dosegla velik uspeh pri spodbujanju mladih, da izkoristijo priložnosti na mednarodni ravni, hkrati pa opozarja na pomen izobraževanja doma. Njena prizadevanja so navdihnila na tisoče študentov in študentk, da se vključijo v akademsko mobilnost in aktivno prispevajo k svojim lokalnim skupnostim.

Dogodka Vaša Evropa, vaš glas! 2025 (YEYS) se je udeležilo približno 90 študentov iz EU, držav kandidatk in Združenega kraljestva. Valerija Makarenko je prišla iz v vojni razdejanega Harkova, da bi na dogodku zastopala Ukrajino. Povedala nam je, zakaj je sodelovanje na tem dogodku zelo pomembno za mlade Ukrajince, in izrazila upanje, da bo njena generacija, katere odpornost in enotnost sta se med vojno prekalili, povedla Ukrajino v svetlejšo prihodnost.

1) Zakaj meniš, da je pomembno, da se mladi udeležujejo dogodkov EU, kot je Vaša Evropa, vaš glas?

Menim, da je udeležba na dogodkih EU, kot je Vaša Evropa, vaš glas!, za mlade ključnega pomena, saj jim omogoča, da izrazijo svoje mnenje, sodelujejo v pomembnih razpravah in dejavno oblikujejo prihodnost Evrope. Ti dogodki so resnično neprecenljivi za spoznavanje procesov odločanja, razvijanje vodstvenih sposobnosti in povezovanje z vrstniki iz različnih držav. Za mlade Ukrajince je udeležba še pomembnejša, saj nam omogoča, da delimo svoje pristne izkušnje, se zavzemamo za vstop Ukrajine v EU in krepimo solidarnost med evropsko mladino.

2) Kako je po tvojem mnenju vojna vplivala na mlade v Ukrajini?
Vojna je nedvomno močno vplivala na življenja mladih v Ukrajini, tako na njihovo izobraževanje in duševno zdravje kot na splošni občutek varnosti. Mnogi so se morali na primer prilagoditi študiju prek spleta ali se preseliti, pogosto v negotovih razmerah. Vendar je vojna okrepila tudi odpornost – mladi Ukrajinci so postali ne le simboli moči in trdnosti, ampak tudi bolj vključeni v prostovoljstvo, aktivizem in prizadevanja za obnovo, kot so projekti urbanističnega načrtovanja. Kljub težavam hočemo zaščititi našo identiteto in prispevati k prihodnosti naše države.

3) Kakšna so tvoja pričakovanja glede prihodnosti mladih v Ukrajini?
Gotovo je vprašanje prihodnosti za skoraj vsakega ukrajinskega najstnika zapleteno. Moja skupnost in jaz upamo, da bodo imeli vsi mladi v Ukrajini dostop do kakovostnega izobraževanja, priložnosti za poklicno rast in varno prihodnost v močni in neodvisni Ukrajini. Upam tudi, da bo mednarodna skupnost še naprej podpirala Ukrajino pri obnovi, da bodo mladi lahko zaživeli in ne le preživeli. Ukrajinska mladina je resnično močna, zato je navdihujoče, da vse več mladih sodeluje pri različnih projektih na področju izobraževanja, znanosti, obnove infrastrukture in na drugih področjih. Predvsem pa upam, da bo naša generacija, ki jo odlikujeta odpornost in enotnost, povedla Ukrajino v svetlejšo, inovativnejšo in bolj demokratično prihodnost.

4) Katere so tvoje zaključne misli o dogodku?  

Bilo je res navdihujoče. Že ob pogovoru, poslušanju in analiziranju besed drugih udeležencev lahko rečem, da je to res močno prizorišče in da združeni lahko pokažemo, česa smo zares sposobni. Nekateri projekti, ki smo jih izvajali, so nam na primer pomagali bolje razumeti druge države. Slišala sem veliko dejstev o različnih državah, ki jih prej nisem poznala. Vesela in ponosna sem, da sem tu. 

Valerija Makarenko je 16-letna dijakinja iz Harkova v Ukrajini. Obiskuje 10. razred harkovskega liceja #99.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je sprejel ključna priporočila v zvezi z jesenskim svežnjem evropskega semestra 2025, v katerih je pozval k strateškim naložbam in tesnejšemu sodelovanju za povečanje odpornosti in konkurenčnosti EU.

EESO je priporočila predstavil v mnenju, ki ga je sprejel na februarskem plenarnem zasedanju. V njem je posebej poudaril trajnostnost, reforme trga dela in boljšo usklajenost nacionalnih politik in politik EU ter se zavzel za večjo vključenost civilne družbe.

EESO je izrazil obžalovanje, da ni bil objavljen letni pregled trajnostne rasti, ki je ključen političen dokument. Poudaril je, da morajo biti institucije EU pripravljene na geopolitična tveganja, ki bi vplivala na trgovino, inflacijo in rast.

EESO je podprl pobudo kompas za konkurenčnost in pozval k naložbam v energetski in digitalni sektor ter k vzpostavitvi Evropskega sklada za strateške naložbe. Poleg tega se je zavzel za večje sodelovanje civilne družbe, pragmatičen pregled mehanizma za okrevanje in odpornost ter okrepljeno sodelovanje držav članic za izboljšanje gospodarskih politik in produktivnosti. (tk)

V Evropi je zaradi vse večjih varnostnih groženj nujna enotna strategija financiranja obrambe. EESO je na zaprosilo poljskega predsedstva EU pripravil mnenje, v katerem poziva k odločnim ukrepom – večjim naložbam v sodobne sisteme, poglobljenemu sodelovanju z Natom in povečanju financiranja v finančnem okviru EU.

Ob vse večjih varnostnih tveganjih se je pokazalo, da je Evropa na področju obrambe odvisna od zunanjih dobaviteljev, saj je bilo 78 % od 75 milijard EUR, ki so jih države EU v enem letu porabile za javna naročila na področju obrambe, namenjenih dobaviteljem iz tretjih držav. Za zmanjšanje te odvisnosti je ključno okrepiti evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo.

„Mehanizme financiranja obrambe v EU je treba prenoviti, da bomo kos sodobnim izzivom“, pojasnjuje Marcin Nowacki, poročevalec za mnenje EESO Financiranje obrambe v EU. „Obstoječa proračunska pravila omejujejo porabo za vojaške namene. Pobude, kot sta Evropski obrambni sklad in evropski mirovni instrument, sicer pomenijo napredek, vendar niso dovolj za odziv na tako velike grožnje, s katerimi se trenutno soočamo.“

Da bi poskrbeli za interoperbilnost in enotno strategijo, je bistveno sodelovanje z Natom. S skupnimi javnimi naročili, partnerstvi na področju kibernetske in vesoljske varnosti ter satelitskim projektom IRIS2 bomo povečali odpornost. Financiranje obrambe mora biti usklajeno s širšimi prednostnimi nalogami EU, pri tem pa ne smejo biti ogroženi socialni in okoljski cilji. Strateške naložbe, inovacije in dolgoročno načrtovanje so ključnega pomena za zagotavljanje varnosti in avtonomije Evrope. (tk)

Kohezijska politika je že dolgo steber evropskega povezovanja. Spodbuja ekonomsko, socialno in geografsko enakost po vsej EU. Medtem ko večletni finančni okvir za obdobje po letu 2027 dobiva obliko, je nujno posodobiti kohezijsko politiko in povečati njeno učinkovitost, trajnostnost ter odzivnost na nove izzive.

EESO je v pred kratkim sprejetem mnenju o večji osredotočenosti kohezijske politike po letu 2027 na rezultate poudaril, da je treba uvesti pristop, osredotočen na rezultate, da bi kohezijska politika še naprej prinašala konkretne koristi, hkrati pa zmanjševala neenakosti in spodbujala trajnostno konkurenčnost.

„Kohezijska politika mora ostati ključni instrument EU za regionalni razvoj. S pristopom, osredotočenim na rezultate, se zagotovi, da vsak porabljeni evro prispeva h gospodarski in družbeni blaginji,“ je dejal poročevalec za mnenje David Sventek.

Večletni finančni okvir za obdobje po letu 2028 bo treba korenito preoblikovati, da bi podprli regionalni razvoj, zeleni in digitalni prehod ter gospodarsko konkurenčnost. Potrebe po naložbah znašajo več kot 750–800 milijard EUR letno, zato je trdno financiranje EU ključnega pomena.

EESO poziva k ohranjanju fiskalne zmogljivosti v višini 1,8 % BDP EU in povečanju sredstev za kohezijsko politiko. Med glavnimi prednostnimi nalogami so deljeno upravljanje, prilagojene regionalne politike, financiranje, ki temelji na rezultatih, ter poenostavljeni postopki.

Pristop, osredotočen na rezultate, poveča učinkovitost, a zahteva boljše izvajanje in nadzor. Z ustvarjanjem ravnovesja med konkurenčnostjo in socialnimi naložbami, krepitvijo tehnične podpore in preglednostjo bo kohezijska politika učinkovitejša. Spodbujala bo gospodarsko odpornost in zmanjševala razlike v Evropi. (tk)

Turizem je pomemben steber gospodarstva EU in lahko poveča konkurenčnost Evrope. Čas je, da poiščemo nove zamisli na tem področju in se od trajnostnega premaknemo k regenerativnemu turizmu – s turističnimi destinacijami, ki ne bodo zgolj preživele, temveč bodo cvetele.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva Evropsko unijo, naj preoblikuje svoj sektor turizma in naj v ospredje postavi trajnostnost ter regeneracijo, da bi ustvarila dolgoročne gospodarske in okoljske koristi.

Turizem ostaja temeljni steber gospodarstva EU, zlasti v regijah, ki so od njega močno odvisne. Zato se EESO, kakor je navedel mnenju z naslovom Turizem v EU: trajnostnost kot gonilo dolgoročne konkurenčnosti, zavzema za pospešen prehod k trajnostnemu turizmu in uvajanje strategij regenerativnega turizma,

„Poskrbeti moramo, da bo turizem prispeval k oživitvi evropske konkurenčnosti. To je nujno, saj ta sektor ustvari velik del BDP v mnogih državah članicah in regijah, je pa tudi pomemben člen v njihovih vrednostnih verigah,“ pravi poročevalka za mnenje Isabel Yglesias.

Po besedah poročevalke mnenje temelji na izjavi iz Palme, ki je bila sprejetja med španskim predsedovanjem Svetu v drugi polovici leta 2023 in je prinesla široko soglasje o tem, kako poskrbeti, da bo trajnostnost jedro prihodnjega turizma.

V ta namen morajo evropske institucije ter nacionalne, regionalne in lokalne vlade aktivno podpreti prehode v tem sektorju, organizirati redne dialoge z vsem ustreznimi deležniki in okrepiti socialni dialog.

Medtem ko so prizadevanja za trajnostni turizem precej napredovala, pa razmah potovanj po pandemiji pritiska na mnoge priljubljene destinacije. Zaradi takega skokovitega naraščanja regije težje uravnotežijo gospodarsko rast s trajnostnim razvojem. Hkrati se spopadajo s pomanjkanjem ljudi in neskladjem med razpoložljivimi delovnimi mesti ter znanjem in spretnostmi delavcev.

Zato EESO med drugim poziva k napredku pri ustvarjanju regenerativnega turizma, ki bi ga bilo treba vključiti v evropsko strategijo za trajnostni turizem, ki jo bo Evropska komisija predstavila v prihodnjih mesecih.

V nasprotju s tradicionalnim trajnostnim turizmom, pri katerem je v središču zmanjšanje okoljske škode, je namen regenerativnega turizma obnoviti in povečati naravni, socialni in ekonomski kapital. Ta v prihodnost usmerjen pristop upošteva načela krožnega gospodarstva in želi turističnim destinacijam ter lokalnim skupnostim prinašati dolgoročne pozitivne učinke. (ll)

Evropski kmetje se soočajo z vse večjimi krizami, od ekstremnih vremenskih pojavov do nestabilnosti trga in nepoštene konkurence. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) opozarja, da sedanje politike EU ne ščitijo kmetov, in poziva k nujnim reformam za zagotovitev dohodkov, okrepitev njihove pogajalske moči in trajnostno kmetijstvo.

EESO je v mnenju, pripravljenem na zaprosilo poljskega predsedstva EU, pozval k odpornejšemu kmetijskemu sistemu, v središču katerega bodo kmetje.

„Kmetovanje je plemenit poklic z dvema ključnima ciljema: proizvajati kakovostna in varna živila za prehrano ljudi ter ohranjati in izboljševati stanje okolja. V zameno želimo le pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo, spoštovanje in pravično ceno za naše proizvode,“ je dejal Joe Healy, eden od treh poročevalcev mnenja.

Po mnenju EESO s skupno kmetijsko politiko ni mogoče obvladati današnjih izzivov. Finančna orodja, ki jih priporoča za podporo kmetom, vključujejo javno zavarovanje za naravne nesreče, proticiklično pomoč in neposredna plačila. Vzajemni skladi, ki se že uporabljajo v nekaterih državah EU, bi lahko zagotovili dodatno varnostno mrežo, ki bi jo skupaj financirali kmetje, industrija, regionalni organi in EU.

EESO se zavzema za to, da se pri pregledu SKP po letu 2027 njen proračun znova vzpostavi pri vsaj 0,5 % BDP EU. Potrebni so strožji trgovinski predpisi, da bi zagotovili, da uvoženi proizvodi izpolnjujejo okoljske in delovne standarde EU.

Velik problem je tudi prodaja pod ceno, zaradi katere so kmetje pod izjemnim finančnim pritiskom. EESO poziva oblikovalce politik EU, naj resno razmislijo o prepovedi nakupov pod ceno, da bi velikim trgovcem na drobno preprečili, da bi kmete vodili v propad. Pri tem bi se lahko zgledovali po španski zakonodaji o prehranski verigi.

Da bi izboljšali preglednost in okrepili tržno moč kmetov, je EESO predlagal vzpostavitev digitalnega centra EU za spremljanje cen, stroškov in dobička. Zavzel se je tudi za kolektivna pogajanja o cenah ter večjo podporo zadrugam in organizacijam proizvajalcev. Potrebni sta večja ekonomska neodvisnost in konkurenčnost kmetijstva EU.

Podnebni cilji so sicer izjemno pomembni, vendar kmetje sami ne morejo kriti stroškov. Sklad za trajnostnost bi jim lahko pomagal pri prehodu na okolju prijaznejše prakse. V mnenju je bilo opozorjeno na tveganje selitve virov CO₂, saj so evropski kmetje zaradi strogih pravil EU v slabšem položaju v primerjavi s konkurenti iz tretjih držav.

EESO je poudaril pomen naložb v razvoj podeželja, inovacij in enostavnejših pravil SKP. Glede na to, da so kmetje pod vse večjim pritiskom, je jasno, da morajo voditelji EU nujno ukrepati, preden izgine še več kmetij. (ks)

EU je na ključnem razpotju pri razvoju umetne inteligence. Medtem ko na trgu generativne umetne inteligence (GenAI) prevladujejo ameriška podjetja z 80 % svetovnih zasebnih naložb, Kitajska hitro napreduje. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je v sodelovanju s Centrom za evropske politične študije (CEPS) objavil novo študijo, da bi ugotovil, kaj je treba storiti, da Evropa ostane konkurenčna.

Študija, pripravljena pod okriljem strokovne skupine EESO za enotni trg, proizvodnjo in potrošnjo (INT) in o kateri je redno razpravljala opazovalna skupina EESO za enotni digitalni trg, preučuje ključne priložnosti, izzive in politične ukrepe za okrepitev evropske umetne inteligence.

Ključna priporočila za EU so:

• Spodbujanje naložb v umetno inteligenco in računalniške zmogljivosti – Evropa mora povečati naložbe v infrastrukturo umetne inteligence, da bi spodbudila inovacije.
• Osredotočenost na tri sektorje z velikim potencialom – umetna inteligenca lahko spodbudi rast v avtomobilski industriji, čisti energiji in izobraževanju.
• Spodbujanje odprtokodne umetne inteligence – spodbujanje odprtih modelov umetne inteligence bo izboljšalo dostopnost in konkurenčnost.
• Boljše povezovanje prizadevanj na področju raziskav in razvoja po vsej EU.

Opolnomočenje civilne družbe za upravljanje umetne inteligence
– študija poudarja pomen organizacij civilne družbe pri oblikovanju politik in upravljanju umetne inteligence. Za večjo vključenost in etično sprejemanje umetne inteligence so navedena naslednja priporočila:

• Programi za opismenjevanje na področju umetne inteligence – pobude za usposabljanje in socialni dialog za opolnomočenje delavcev in javnosti.
• Pristop "Social by Design", s katerim je razvoj umetne inteligence osredotočen na človeka in usklajen s potrebami družbe.
• Večje financiranje organizacij civilne družbe – podpora nepridobitnim organizacijam, ki zapolnjujejo vrzel med tehnologijo umetne inteligence in razumevanjem le-te v javnosti.
• Etično sprejemanje umetne inteligence - dajanje prednosti zaupanja vrednim sistemom umetne inteligence, ki so v skladu z evropskimi vrednotami.

Izkoriščanje potenciala EESO pri politiki na področju umetne inteligence
– EESO omogoča strukturirano sodelovanje organizacij civilne družbe pri politiki na področju umetne inteligence. Študija priporoča zagovarjanje odprtokodne umetne inteligence in spodbujanje etičnih inovacij z javnimi naročili in programi financiranja, pri čemer bi EESO lahko deloval kot glavno središče za sodelovanje z organizacijami civilne družbe in odprtokodnimi skupnostmi ter ozaveščanje o vplivu umetne inteligence na družbo.

Študija uvaja tudi enoten glosar umetne inteligence za vzpostavitev skupnega jezika, ki omogoča učinkovito komunikacijo med oblikovalci politik, razvijalci in uporabniki, kar je ključnega pomena za odgovoren razvoj, upravljanje in uporabo umetne inteligence v različnih sektorjih.

Študija bo posredovana ključnim institucijam EU in naj bi prispevala k prihodnjim politikam na področju umetne inteligence. Celotno končno poročilo je na voljo TUKAJ. (vk)

Pripravila skupina delojemalcev v EESO

Obrambni in socialni izdatki morajo biti povezani – povečanje obrambnih izdatkov ne sme iti na račun socialne države. Močna socialna država ostaja ključno orodje, s katerim lahko zaustavimo skrajno desne stranke pri njihovih prizadevanjih, da bi v EU vzpostavile avtokracije po vzoru Kremlja.

Ko vstopamo v četrto leto vojne v Ukrajini, številni pozivajo k povečanju obrambnih izdatkov, zlasti po političnih spremembah v ZDA. Zdi se, da zaščita evropskih držav ni več zagotovljena. Zato so že bili prekršeni številni tabuji, ne le v zvezi z razpravami o vojaških zadevah na ravni EU, temveč tudi glede povečevanja zadolževanja.

Vendar pa je bilo to vprašanje v nekaterih od teh pozivov predstavljeno tudi kot kompromis z ničelno vsoto za socialno državo – kot da je moč ameriške vojske posledica pomanjkanja ustrezne socialne zaščite v državi ali kot da so naše oslabljene vojske posledica pokojnin in socialne varnosti.

V skupini delojemalcev želimo izpostaviti dva vidika:

• EU kot celota je druga v svetu po izdatkih za vojsko. Čeprav bodo v nekaterih primerih potrebni skupni ali dodatni izdatki, so za zagotovitev strateške avtonomije resnično potrebni usklajevanje in skupni projekti. Moramo se braniti, ne pa spuščati v tekmo z ZDA na svetovni ravni.
• Dobro delujoča socialna država je skupaj z bojem proti revščini in neenakosti ključno orodje, s katerim lahko v številnih državah članicah preprečimo, da bi skrajna desnica prevzela oblast. Skrajno desne stranke, ki so v vzponu, imajo le malo posluha za demokracijo, se odkrito zoperstavljajo večini naših vrednot, želijo posnemati avtokracijo Kremlja v naših državah članicah in bodo poskrbele, če bodo prišle na oblast, da ne bo mogoče oblikovati usklajene obrambne politike.

Zato morajo države članice na obrambne in socialne naložbe gledati kot na nekaj, kar se medsebojno dopolnjuje, hkrati pa ene omogočajo obstoj drugih.

Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO

EESO mora biti od začetka vključen v pobude Evropske komisije za okrepitev sodelovanja s civilno družbo. Skupina organizacij civilne družbe EESO meni, da bo prihajajoča študija Popis praks civilnega dialoga v institucijah EU dragocen prispevek.

Po začetku novega političnega cikla EU in napovedi Strategije EU za podporo, zaščito in opolnomočenje civilne družbe za tretje četrtletje leta 2025 v delovnem programu Komisije je skupina organizacij civilne družbe organizirala konferenco, na kateri je poudarila ključne ukrepe, potrebne za obdobje 2024-2029. Dogodka 3. marca se je udeležilo okrog 100 predstavnikov nacionalnih in evropskih organizacij civilne družbe ter državljanov.

Predsednik skupine organizacij civilne družbe Séamus Boland je dejal, da imajo organizacije civilne družbe pomembno vlogo pri tem, da je oblikovanje politik utemeljeno in se odziva na potrebe ljudi. Ponovil je poziv skupine in Odbora, naj EESO sodeluje v platformi civilne družbe, ki jo načrtuje Komisija.

EESO mora biti zaradi svojih izkušenj in kot platforma že od začetka vključen v pobude Evropske komisije za okrepitev sodelovanja s civilno družbo. Sodelovati mora pri upravljanju in biti ključni del pobude za vzpostavitev platforme civilne družbe," je zatrdil Boland.

Menil je, da bi moral strukturiran, reden, pregleden in vključujoč civilni dialog temeljiti na obstoječih strukturah in vključevati vse ustrezne deležnike. Zato bi morale evropske institucije ustanoviti delovno skupino za civilni dialog, ki bi jo vodil EESO.

„Delovna skupina za civilni dialog bi lahko pripravila načrt za bolj spodbudno okolje za organizacije civilne družbe v procesu oblikovanja politik“, je dejal Boland.  To bi lahko bil prvi korak k bolj strukturiranemu civilnemu dialogu o vprašanjih: s kom se posvetujemo, o katerih temah, v kakšnem časovnem okviru in s kakšnimi rezultati?

Predlagana delovna skupina bi se lahko oprla tudi na študijo z naslovom Popis praks civilnega dialoga v institucijah EU, ki jo pripravlja EESO.

Študijo je naročil EESO na predlog skupine organizacij civilne družbe. Rezultati naj bi bili na voljo julija 2025. V študiji bo celovit pregled praks civilnega dialoga v institucijah EU: preučila bo, kateri postopki vključevanja organizacij civilne družbe so trenutno organizirani in s kakšno metodologijo. Poznavanje obstoječih praks bi moralo biti podlaga in podpora prizadevanjem za bolj strukturiran civilni dialog v novem zakonodajnem ciklu. Predhodne ugotovitve študije je na konferenci že predstavila Berta Mizsei iz Centra za evropske politične študije (CEPS).

Na konferenci je bilo tudi poudarjeno, da je finančno zdravje organizacij civilne družbe predpogoj za dialog in povezovanje oblikovalcev politik s potrebami ljudi. Zagotoviti jim je treba finančno stabilnost in neodvisnost.

Sklepi in priporočila konference so na voljo na spletni strani EESO.