Mesec dni po koncu brutalne vladavine Bašarja al Asada je uradni odziv EU še vedno v veliki meri omejen na napovedi o pomoči za razvoj in gospodarsko stabilizacijo. Še vedno ni jasno, ali in kdaj bodo sankcije proti Siriji odpravljene. Podpora EU bo odvisna od še vedno negotovezaščite manjšin in drugih jamstev. Kompleksne politične, varnostne in humanitarne razmere v Siriji kažejo, da bo vsaka utrditev demokracije dolgotrajna in zahtevna. To bo postavilo na preizkus sposobnost EU, da nastopa enotno in skupno ukrepa v zvezi s prihodnostjo države. Več evropskih držav je brez oklevanja poudarilo takojšnjo in skupno prednostno nalogo: vrnitev razseljenih Sircev. Decembra, le nekaj dni po koncu Asadovega režima v Damasku, je Avstrija – kjer je vodja FPÖ Herbert Kickl dobil mandat za oblikovanje nove vlade – napovedala „dodatek za vrnitev“ in program izgona oseb s kazensko evidenco. Na Nizozemskem namerava koalicijska vlada, ki jo vodi desničarski nacionalist Geert Wilders, določiti varna območja za vračanje. Tudi Nemčija je napovedala, da bo zaščita, odobrena Sircem, „pregledana in preklicana“, če se bo država stabilizirala. Podobne napovedi je bilo mogoče slišati od drugih evropskih držav, druge pa pozorno spremljajo razmere. S tega vidika je tudi motiv za odločitev o odpravi sankcij lahko vračanje in ne spremembe stališč o novem vodstvu v Siriji.
Glede na vse večjo podporo skrajno desničarskim strankam in strankam, ki nasprotujejo priseljevanju, po vsej Evropi in bližajoče se nemške zvezne volitve obstaja tveganje, da bodo vizijo držav članic za Sirijo narekovale notranjepolitične prednostne naloge in kratkoročni volilni izračuni. Med letoma 2015 in 2024 so države članice EU zaščito odobrile več kot milijonu Sircev, večinoma v Nemčiji. Njihova prisotnost je postala sporno politično in družbeno vprašanje. Zaradi medijsko odmevnih varnostnih incidentov, visoke inflacije in naraščajočih stroškov energije je javno razpoloženje v številnih državah, ki gostijo begunce, postalo manj naklonjeno gostoljubju. S to spremembo odnosa so se normalizirale sovražna retorika in politike. Kljub pozivom Evropske komisije in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) k previdnemu pristopu k vračanju bi lahko ta dinamika evropske vlade spodbudila, da bi jih pospešile, četudi enostransko.
Od padca Asadovega režima decembra se je v Sirijo vrnilo že več kot 125 000 beguncev, večinoma iz sosednjih držav. Vendar pa obeti za njih niso spodbudni. Že pred nedavnimi dogodki več kot polovica sirskega prebivalstva ni imela prehranske varnosti, pri čemer je tri milijone ljudi trpelo hudo lakoto. Ker je bilo v konfliktu uničenih veliko domov, so sprejemne zmogljivosti že polne. Po podatkih UNHCR je potrebnih skoraj 300 milijonov EUR, da bi poskrbeli za bivališča, hrano in vodo za tiste, ki se vračajo. EU in države članice bi morale razviti usklajene pristope, da bi Sircem dolgoročno omogočile varno in prostovoljno vrnitev, takojšnja prednostna naloga pa bi morala biti obravnavanje humanitarnih potreb države v tem okviru. Pritisk na begunce, naj se hitro vrnejo v nestabilno državo, ki jo je razdejala vojna, bi bil lahko celo imel negativni učinek in dodatno prispeval k pomanjkanju hrane, energije in bivalnih zmogljivosti. Množično vračanje bi lahko tudi porušilo etnično in socialno-ekonomsko strukturo že tako ranljivih regij. Uravnotežen in trajnosten pristop je upravičen tudi zaradi morebitnega prispevka sirske diaspore k prizadevanjem za obnovo. Država bo potrebovala inženirje, zdravnike, uradnike in učitelje ter fizične delavce z različnimi kvalifikacijami. Sirci so v Evropi pridobili dragocena znanja in spretnosti ter izkušnje v vseh pomembnih sektorjih, med drugim v izobraževanju, gradbeništvu in zdravstvenem varstvu, vendar ne bo lahko najti kvalificiranih strokovnjakov. Trajna vrnitev prav tako ne bi nujno prispevala k obnovi: nakazila zdomcev iz Evrope bi lahko imela ključno vlogo pri zmanjševanju revščine in trajnostnem razvoju. Sirska diaspora v Evropi bi lahko prispevala tudi h krepitvi diplomatskih in kulturnih vezi med EU in Sirijo po koncu Asadovega režima.
Vendar utegnejo imeti države članice težave pri sprejemanju uravnoteženega pristopa in izvajanjem usklajenega programa. Nekatere države bodo morda dale prednost dolgoročni stabilnosti in obnovi Sirije, kar bi omogočilo spontano vračanje. Druge bodo morda že ob najmanjšem izboljšanju humanitarnih razmer pohitele s finančnimi spodbudami za prostovoljno vrnitev ali celo sistematično pregledale status Sircev. Vendar bo izvajanje sistematičnega pregleda statusa begunca naletelo na velike pravne ovire ter bo povezano z znatnimi finančnimi in upravnimi stroški. Pri vseh spodbudah za vračanje bo treba upoštevati tudi dejstvo, da se je večina razseljenih Sircev v Evropi nastanila in jih je več kot 300 000 pridobilo državljanstvo EU. Hkrati lahko slabi gospodarski in zaposlitveni obeti v državi celo najbolj motivirane odvrnejo od vrnitve. Temeljno vprašanje v zvezi s tem bo, ali bo Sircem dovoljeno, da potujejo med Evropo in Sirijo ter se vračajo za omejeno obdobje, in ali bodo evropske države gostiteljice še naprej ponujale vzdržne možnosti za trajnejšo vrnitev.Ta vprašanja bodo neizogibno povezana s širšimi razpravami o migracijski politiki EU. Prihodnja pogajanja o reformi direktive EU o vračanju, za katero se kmalu pričakuje predlog Evropske komisije, bi lahko glede na potekajoče razprave o vračanju Sircev dobila odločilen zagon. Toda reforma Direktive bi lahko povzročila nadaljnje delitve med državami članicami EU. Ker je za migracijsko politiko potreben temeljit premislek, da bi se lahko učinkovito lotili reševanja današnjih izzivov, bo pristop EU k vprašanju razseljenih Sircem verjetno prva kritična prelomnica v novem mandatu.
Copyright: Polish Presidency. Council of the European Union
Poljska je 1. januarja zamenjala Madžarsko na čelu EU in bo Svetu EU predsedovala prvih šest mesecev tega leta. Poljsko predsedovanje poteka v času preobrazbe za Evropo in sovpada z začetkom mandata nove Evropske komisije.
Poljska je 1. januarja zamenjala Madžarsko na čelu EU in bo Svetu EU predsedovala prvih šest mesecev tega leta. Poljsko predsedovanje poteka v času preobrazbe za Evropo in sovpada z začetkom mandata nove Evropske komisije.
Ker ruska agresija na Ukrajino ne popušča, geopolitične napetosti pa v nedavni zgodovini Evrope še niso bile tako velike, Poljska svoje prednostne naloge usmerja v splošno temo varnosti, ki vključuje zunanjo, notranjo, gospodarsko, energetsko, prehransko in zdravstveno varnost ter zagotavljanje spoštovanja pravne države.
Te prednostne naloge so v skladu z zavezanostjo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora k spodbujanju kohezije, varovanju demokratičnih vrednot in zagotavljanju stabilne blaginje. „V EESO smo ponosni na to, da smo zanesljiv in angažiran partner poljskega predsedstva, ter nameravamo imeti dejavno vlogo pri oblikovanju političnih prednostnih nalog, ki bodo zaznamovale ta novi evropski cikel,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke.
EESO bo na zaprosilo poljskega predsedstva pripravil 14 raziskovalnih mnenj. Oglejte si našo novo brošuro, v kateri je več informacij o teh mnenjih in drugem delu EESO v prvi polovici leta 2025. V njej se predstavljajo tudi poljski člani EESO in organizacije, ki jih zastopajo. Brošura je na voljo samo na spletu, in sicer v angleščini, poljščini, francoščini in nemščini. (ll)
Evropska industrija se sooča s številnimi izzivi, med drugim izjemno visokimi cenami energije, težavami pri privabljanju usposobljene delovne sile in dostopom do financiranja. EU je leta 2023 predstavila Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora, ki je osredotočen na doseganje ogljične nevtralnosti. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svoji jesenski predstavitvi političnih smernic omenila „čisti industrijski dogovor“ za konkurenčne industrije in kakovostna delovna mesta v duhu Draghijevega poročila.
Evropska industrija se sooča s številnimi izzivi, med drugim izjemno visokimi cenami energije, težavami pri privabljanju usposobljene delovne sile in dostopom do financiranja. EU je leta 2023 predstavila Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora, ki je osredotočen na doseganje ogljične nevtralnosti. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v svoji jesenski predstavitvi političnih smernic omenila „čisti industrijski dogovor“ za konkurenčne industrije in kakovostna delovna mesta v duhu Draghijevega poročila.
Industrija prestavlja bistven del zelenega in digitalnega prehoda ter našega gospodarskega sistema. Kaj pa ta novi dogovor pomeni za delavce? Močna, prek sindikatov organizirana delovna sila, ki je dobro plačana in ima dobre delovne pogoje, ni pomembna le za sindikate, temveč tudi za družbo na splošno, demokracijo in socialno stabilnost ter produktivnost podjetij.
Brez ustreznih smernic in zadostnega javnega financiranja bi omenjeni dogovor lahko temeljil na delih Draghijevega poročila in agende za konkurenčnost, ki so najbolj naklonjeni deregulaciji. To bi lahko ogrozilo evropski socialni model, saj bi dali prednost škodljivemu modelu konkurence, ki bi spodbujal tekmovanje v zniževanju plač in delovnih pogojev.
Te pomisleke bosta obravnavali skupina delojemalcev v EESO in Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) na konferenci o evropski industrijski politiki za kakovostna delovna mesta, ki jo bosta skupaj organizirali 14. februarja v prostorih EESO. Vse, ki jih konferenca zanima, vabimo, naj si zabeležijo datum in se pridružijo razpravi.
EESO je decembra organiziral projekcijo filma Pod sivim nebom, zgodbo o beloruskih novinarkah, ki sta plačali grozljivo ceno za poročanje o političnih pretresih v svoji državi
EESO je decembra organiziral projekcijo filma Pod sivim nebom, zgodbo o beloruskih novinarkah, ki sta plačali grozljivo ceno za poročanje o političnih pretresih v svoji državi
Pod sivim nebom je belorusko-poljski film režiserke Mare Tamkovič s pretresljivo zgodbo o beloruski novinarki Leni, ki je končala v zaporu, potem ko je v živo prenašala vladno represijo mirnih demonstracij na Trgu sprememb v Minsku. Belorusijo je leta 2020, po prirejenih volitvah, na katerih je bil ponovno izvoljen Aleksandr Lukašenko, zajel val protestov brez primere.
Leno in njeno kamermanko Oljo so aretirali, potem ko sta kljub temu, da ju je izsledil policijski dron, nadaljevali s snemanjem protestov. Prav kafkovsko absurdno je Lena najprej obtožena „organizacije izgredov in motenja javnega prevoza“, nakar se te obtožbe spremenijo v veleizdajo. Sedemdnevno upravno pridržanje je po tajnem sojenju privedlo do osemletne zaporne kazni. Njena sodelavka je bila obsojena na dve leti zapora. Lenin mož Ilija, ki ga prav tako nadleguje režimska policija, skuša Leno izvleči iz zapora in jo celo prepričati, naj prizna krivdo v zameno za svobodo. Vendar Lena tega ne more.
Film je navdihnila resnična zgodba novinarjev beloruske televizije Belsat Katarine Andrejeve, njenega moža Iharja Iljaša in njene sodelavke Darje Čulcove. Medtem ko je Darja že odslužila dveletno zaporno kazen, sta Katarina in Ihar še vedno v zaporu, kjer prestajata podaljšano zaporno kazen osmih let in treh mesecev. Vendar še zdaleč nista edina: ob koncu leta 2024 je belorusko združenje novinarjev objavilo, da je 45 medijskih delavcev še vedno za zapahi. Mnogi pa občutijo pritisk, kljub temu, da so se zatekli v tujino.
Film je imel svetovno premiero na festivalu Tribeca junija 2024 v New Yorku.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je film predvajal 13. decembra v svojih prostorih, ob navzočnosti režiserke Mare Tamkovič, v okviru seminarja o vlogi beloruskih neodvisnih medijev pri spodbujanju odpornosti družbe na poti do demokracije.
Za EESO Info smo se o filmu pogovarjali z Maro Tamkovič.
Kako natančno film odraža resnične dogodke in usodo Katarine Andrejeve? Ste dejansko uporabili posnetke protestov iz leta 2020 in primer Andrejeve?
Posnetki resničnih protestov so v filmu večkrat uporabljeni. Protest, ki ga vidimo na začetku filma, sta dejansko posneli Andrejeva in Čulcova; posnetki resničnih dogodkov so tako vključeni v igrani film. Posnetek prijetja Ramana Bandarenke, ki si ga protagonistki ogledujeta na prenosnem računalniku, je prav tako resničen (op. ured.: aktivista Raman Bandarenka so zamaskirani možje do smrti pretepli, potem ko jim je skušal preprečiti rezanje rdečih in belih trakov, ki simbolizirajo belorusko zastavo, pred sovjetsko okupacijo). Na koncu filma kot nekakšen epilog prikazujem montažo različnih posnetkov Katariniega prenosa protestov v živo.
Osrednja zgodba je močno povezana z resničnimi dogodki, zlasti način, kako so bili novinarji aretirani in preganjani in kakšna kazen jih je doletela. Vendar moj cilj ni bil natančno razčleniti dogodke, temveč prikazati resničnost čustev ob bolečih odločitvah, ki so jih ljudje morali sprejeti in s katerimi so se morali soočiti. Imena protagonistov so spremenjena, da se nekoliko oddaljimo od resničnih ljudi, pa tudi zato, da gledalce povabimo k razmisleku o tej zgodbi kot eni od mnogih in kot prispodobi za to, kar se je zgodilo celemu narodu.
Ali širša javnost v Belorusiji ve, kaj se je zgodilo z Andrejevo in drugimi novinarji? Ali veste, koliko ljudi trpi enako ali podobno usodo?
V Belorusiji je prišlo do tako množičnih političnih aretacij in represije, da je to težko spregledati. Vsaj 130 000 ljudi je bilo žrtev različnih oblik represije, po letu 2020 pa je državo zapustilo približno pol milijona ljudi. Pojav je preveč množičen, da bi ostal neopažen.
Uradno število političnih zapornikov (ki so bili obtoženi ali obsojeni na podlagi kazenskih obtožb) v Belorusiji se zadnjih nekaj let giblje okrog 1300, vendar morate razumeti, da jih je na stotine, če ne na tisoče, že prestalo kazen, nekateri so bili predčasno izpuščeni, veliko na novo obsojenih pa se boji uveljavljati status političnega zapornika. Ta represija je kot tekoči trak, saj izpuščene zapornike vedno nadomestijo novi.
Kaj je bila za vas glavna motivacija, da s te posneli ta film? Kaj upate, da boste z njim dosegli?
Kot Belorusinja sem čutila, da je potem, ko je beloruski režim brutalno zatrl proteste leta 2020, treba nekaj storiti. Kot nekdanja novinarka sem se lahko močno vživela v protagoniste in njihov položaj. Kot režiserka pa sem videla močno in izjemno dramatično zgodbo, ki sem jo enostavno morala povedati.
Katero glavno sporočilo ali čustvo bi radi predali gledalcem, ki so bodo vaš film ogledali?
Resnično upam, da bodo ljudje razmišljali o tem, kaj pravzaprav je svoboda, kako veliko ceno lahko ima, in se vprašali ali znajo dejansko ceniti, kaj imajo. Upam, da bodo pomislili na Katjo in Iharja ter na še mnoge zaprte ljudi, kajti svoboda se v Evropi zdi nekaj samoumevnega.
Kaj bi morala EU – njene institucije, civilna družba, novinarska združenja in združenja za človekove pravice ter nacionalne vlade – narediti, da bi pomagali?
Pozivam EU, naj ne pozabi na Belorusijo in je ne odpiše, kot da je zgubljena. Podpora EU je tista, ki naši kulturi, medijem in civilni družbi omogoča, da preživijo pod tem izjemnim pritiskom, in čeprav se morda to zdi dolgoročna naložba, se bo vseeno splačala.
Glavni cilj novo sprejetih prednostnih nalog naše skupine je sprostiti potencial konkurenčnosti za skupno blaginjo.
Glede na sedanje svetovne izzive morata biti v ospredju politične agende konkurenčnost in ustvarjanje podjetjem prijaznega okolja, kar je treba podpreti s konkretnimi političnimi ukrepi.
V podjetjem prijazni EU mora konkurenčnost temeljiti na odličnosti in zdravi konkurenci namesto na subvencijah ali protekcionizmu, podjetja pa morajo imeti konkurenčni dostop do vseh potrebnih proizvodnih virov.Za podjetjem prijazno EU je nujna tudi ureditev, ki bo spodbujala podjetja in produktivnost, kjer bo upravno breme čim manjše in kjer bo enotni trg v celoti deloval. Hkrati je za privabljanje naložb bistveno trdno zaupanje med podjetji in oblikovalci politik, prav tako pa je treba zaščititi interese podjetij EU v odnosu do mednarodnih tekmecev.
Zato pozivamo k desetim sklopom podjetjem prijaznih političnih ukrepov, ki morajo postati glavne prednostne naloge:
radikalna reforma regulativnega pristopa
produktivni inovacijski sistemi, osredotočeni na naložbe in inovacije
visoka tehnološka zmogljivost na področju obrambe, varnosti in zelenega prehoda ter podpora tehnološkim zagonskim podjetjem
močna industrijska baza
vzpostavitev povezanih finančnih trgov z razvojem unije kapitalskih trgov in bančne unije
ustrezen dostop do dela
učinkoviti energetski in prometni sistemi
enaki pogoji trgovanja
poslovno usmerjen zeleni prehod
učinkovite javne finance
Ti ukrepi so nujni, če želimo izkoristiti pozitiven prispevek, ki ga lahko nudijo konkurenčna podjetja pri doseganju trdnega gospodarstva in vplivnosti EU na svetovni ravni.
Poročili Lette in Draghija sta nujno opozorilo: EU mora ponovno postati konkurenčna ali pa se bo soočila s težavnimi kompromisi glede blaginje, okoljskih standardov in temeljnih svoboščin.
EESO je za letošnji dogodek Vaša Evropa, vaš glas (YEYS) prejel na stotine prijav srednjih šol iz vse EU ter iz držav kandidatk in iz Združenega kraljestva.
EESO je za letošnji dogodek Vaša Evropa, vaš glas (YEYS) prejel na stotine prijav srednjih šol iz vse EU ter iz držav kandidatk in iz Združenega kraljestva.
Organizatorji dogodka „Vaša Evropa, vaš glas“ so skrbno preučili in ocenili vse prijave ter izbrali 36 srednjih šol, ki bodo 13. in 14. marca letos sodelovale na dogodku YEYS 2025.
Dogodka „Vaša Evropa, vaš glas“, ki je vodilni letni dogodek EESO za mlade, se bo letos udeležilo skoraj 100 dijakov in 37 učiteljev. Potekal bo pod naslovom „Dajmo glas mladim“, trajal en dan in pol, osredotočen pa bo na vlogo, ki jo lahko imajo mladi pri oblikovanju odporne prihodnosti. Njegov namen je mlade usposobiti za državljansko delovanje in aktivno prispevanje k dejavnostim participativne demokracije v njihovih skupnostih in širše.
EESO se že pripravlja na sprejem vseh udeležencev dogodka „Vaša Evropa, vaš glas“. Člani EESO bodo v začetku leta 2025 obiskali izbrane šole, da bi se srečali z dijaki in z njimi izmenjali mnenja pred glavnim dogodkom.
Uvodno in zaključno sejo 14. marca 2025 bomo prenašali v živo. Povezava bo objavljena na spletišču EESO, na uradni spletni strani Your Europe, Your Say! 2025 | EESO, kjer lahko najdete več informacij o dogodku, ki jih sproti posodabljamo.
Ta animirani film, ki so ga kritiki pohvalili, je režiral Gints Zilbalodis, nastal pa je v koprodukciji med Latvijo, Francijo in Belgijo. Pridobil si je mednarodni sloves, po tem ko je prejel nagrado Zlati globus za najboljši igrani animirani film ter najvišje nagrade na festivalih, kot so mednarodni festival animiranega filma v Annecyju, New York Film Critics Circle Awards in European Film Awards.
Prikazuje nam potovanje Mačka, ki je edini preživel post-apokaliptično poplavo in v rešilnem čolnu plove v novi resničnosti, v kateri se uči sodelovanja z drugimi živalmi.
Dogodek je del serije filmskih projekcij, ki jo EESO organizirana v partnerstvu z nagrado občinstva LUX, ki jo podeljuje Evropski parlament s ciljem spodbujati kulturno raznolikost in dialog o perečih socialnih vprašanjih.
Po Evropi se ravnokar razpošilja na tisoče izvodov najnovejše izdaje priljubljene brošure EESO, ki je tokrat posvečena evropskemu potnemu listu za demokracijo. Morda se sprašujete, ali je evropski potni list za demokracijo na voljo tudi v elektronski obliki. Je!
Po Evropi se ravnokar razpošilja na tisoče izvodov najnovejše izdaje priljubljene brošure EESO, ki je tokrat posvečena evropskemu potnemu listu za demokracijo. Morda se sprašujete, ali je evropski potni list za demokracijo na voljo tudi v elektronski obliki. Je!
Interaktivna spletna različica, ki vsebuje videoposnetke, kvize, zemljevide in še veliko več, je že na voljo v 13 jezikih, v pripravi pa so še druge jezikovne različice. Oglejte si spletno stran in ugotovite, kako lahko resnično dosežete spremembe!
