Med govorniki na okrogli mizi o preiskovalnem novinarstvu v okviru seminarja Povezovanje EU 2024 je bil tudi Lukáš Diko, direktor Preiskovalnega centra Ján Kuciak. Spregovoril je o delu preiskovalnih novinarjev na Slovaškem danes, kjer so po začetni podpori svobodnemu tisku in boju proti korupciji po umoru Jána Kuciaka zdaj priča pomanjkanju zaupanja v neodvisne medije in sovražni nastrojenosti do novinarjev.
Med govorniki na okrogli mizi o preiskovalnem novinarstvu v okviru seminarja Povezovanje EU 2024 je bil tudi Lukáš Diko, direktor Preiskovalnega centra Ján Kuciak. Spregovoril je o delu preiskovalnih novinarjev na Slovaškem danes, kjer so po začetni podpori svobodnemu tisku in boju proti korupciji po umoru Jána Kuciaka zdaj priča pomanjkanju zaupanja v neodvisne medije in sovražni nastrojenosti do novinarjev.
1. Umor vašega kolega Jána Kuciaka je bil prvi umor novinarja na Slovaškem, odkar je postala neodvisna država, in je pretresel ne le vašo državo, temveč tudi EU. Je v sodnem postopku kaj novega glede storilcev?
Minilo je šest let in pol, odkar sta bila umorjena Ján Kuciak in njegova zaročenka Martina Kušnírová zaradi Jánovega preiskovalnega dela, vendar sojenje še vedno poteka in lahko še traja. Morilec, njegov voznik in posrednik so bili obsojeni na dolge zaporne kazni, toda na sojenju domnevnemu glavnemu načrtovalcu umora, podjetniku Marianu Kočnerju, in njegovi tesni sodelavki Aleni Zsuzsovi, ki naj bi po ugotovitvah preiskave umor naročila, se še vedno čaka na odločitev vrhovnega sodišča o pritožbah. Po sodbi prvostopenjskega sodišča je bila Alena Zsuzsová obsojena, Marian Kočner pa oproščen. Obstaja tudi možnost ponovnega sojenja, kar bo odvisno od prihodnje odločitve vrhovnega sodišča. Kočner in Zsuzsová že prestajata dolge zaporne kazni za druga kazniva dejanja. V Preiskovalnem centru Ján Kuciak (ICJK) smo zelo pozorno spremljali sojenje, saj je eden naših glavnih ciljev ohraniti Jánovo zapuščino in nadaljevati njegovo preiskovalno delo.
2. Kaj se je po vašem mnenju po začetnem šoku in protestih zaradi umorov, ki so privedli do odstopa takratnega predsednika vlade Roberta Fica, spremenilo v dojemanju javnosti, da je bil ponovno izvoljen?
Po umoru Jána in Martine leta 2018 je bila celotna družba pretresena. Na Slovaškem so potekali največji ljudski protesti po žametni revoluciji leta 1989, ki je privedla do padca komunizma. Zaradi protestov sta odstopila predsednik vlade Robert Fico in notranji minister Robert Kaliňák. Ljudje so podprli novinarje, vsi so želeli postati preiskovalni novinarji in skrbela jih je korupcija. Opozicija je to unovčila in na volitvah leta 2020 zmagala s programom boja proti korupciji. Kmalu zatem se je začela pandemija COVID-19 z vsemi težavami, slabim vodenjem in političnimi nemiri vred. Robert Fico je kot izkušen politik izkoristil proteste proti cepljenju, ki so mu dali dodaten zagon. Z začetkom vojne v Ukrajini je okrepil tudi prorusko propagando, kar je njegovi stranki Smer pomagalo ponovno pridobiti podporo. Slovaška je še posebej občutljiva na propagando in lažne novice, vse to pa je prispevalo k zmagi Roberta Fica in njegove stranke na volitvah leta 2023.
3. Kako nevarno je danes biti preiskovalni novinar na Slovaškem? S kakšnimi novimi grožnjami se soočate pri svojem delu?
V zadnjih nekaj letih so bili v državah članicah EU umorjeni štirje preiskovalni novinarji: Daphne Caruana Galizia na Malti leta 2017, Ján Kuciak na Slovaškem leta 2018, Giorgos Karaivaz v Grčiji leta 2021 in Peter de Vries na Nizozemskem leta 2021. V Evropi je zdaj postalo nevarno biti preiskovalni novinar. Lahko pa tudi vidimo, da umor enega novinarja drugih ne bo utišal in bo resnica prišla na dan, čemur smo bili priča v vseh teh državah.
Kljub tem grozljivim umorom še vedno prihaja do vse večjega števila verbalnih in spletnih napadov na novinarje na Slovaškem, kar pogosto spodbujajo politiki, vključno s predsednikom vlade, to pa privede do nadlegovanja in kampanj blatenja novinarjev. Ta sovražna nastrojenost do novinarjev in neodvisnih medijev vodi do drugih dejanj, usmerjenih proti njim. V zadnjem času se je povečalo število strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, saj je na primer predsednik vlade Fico tožil glavnega urednika portala Aktuality.sk. zaradi uporabe njegove fotografije na naslovnici knjige. V najnovejšem primeru pa je šlo za zlorabo organov kazenskega pregona za ustrahovanje novinarjev, kar se je zgodilo našemu kolegu na ICJK. Vsi ti napadi povzročajo nezaupanje javnosti v neodvisne medije in vsesplošno sovražno nastrojenost do novinarjev. Število preiskovalnih novinarjev v državi se zato zmanjšuje in le malo mladih si želi delati v tem poklicu. Pozitivno pa je, da smo v ICJK začeli projekt Safe.journalism.sk, ki novinarjem omogoča usposabljanje na področju osebne in digitalne varnosti ter pravno in psihosocialno pomoč novinarjem, ki se soočajo z grožnjami in napadi.
Lukáš Diko je glavni urednik in direktor Preiskovalnega centra Ján Kuciak (ICJK). Je preiskovalni novinar in pomembna medijska osebnost z več kot 20-letnimi izkušnjami. Zaposlen je bil kot urednik novic, športa in javnih zadev na slovaški javni radioteleviziji RTVS. Je tudi soavtor etičnega kodeksa slovaških novinarjev, sprejetega leta 2011.
Zdravje je temeljni steber odpornosti in blaginje EU. Za evropske državljane nikakor ni obrobna tema, temveč ena od najpomembnejših nalog, saj vsi slej ko prej potrebujemo zdravstveni sistem. Med pandemijo COVID je bilo zdravje v ospredju. Vendar pa je treba omeniti, da predsednici von der Leyen ni uspelo izkoristiti njenega položaja in edinstvene priložnosti za spodbuditev medsektorskega vključevanja zdravstvene politike, s čimer bi zdravje postalo ključna komponenta vseh ostalih področij politike.
Zdravje je temeljni steber odpornosti in blaginje EU. Za evropske državljane nikakor ni obrobna tema, temveč ena od najpomembnejših nalog, saj vsi slej ko prej potrebujemo zdravstveni sistem. Med pandemijo COVID je bilo zdravje v ospredju. Vendar pa je treba omeniti, da predsednici von der Leyen ni uspelo izkoristiti njenega položaja in edinstvene priložnosti za spodbuditev medsektorskega vključevanja zdravstvene politike, s čimer bi zdravje postalo ključna komponenta vseh ostalih področij politike.
Odpraviti moramo sektorsko razdrobljenost in razviti bolj skladen, povezan in vključujoč evropski model, ki podpira pravični prehod za vse in nikogar ne pušča ob strani. Povezati moramo vse deležnike, okrepiti socialni dialog in civilno družbo vključiti tako v oblikovanje politik kot njihovo izvajanje in ocenjevanje.
Odbor poziva k evropski vodilni pobudi za zdravstvo, ki bi združevala in temeljila na evropski solidarnosti. S tem bi okrepili naše zdravstvene sisteme, se borili proti neenakostim na področju zdravja ter se zaščitili pred prihodnjimi krizami. Naj naštejemo nekaj vidikov, ki bodo v jedru te vseobsegajoče pobude:
evropsko jamstvo za oskrbo in zdravje – obljuba vsakemu evropskemu državljanu, da bo imel pravičen in univerzalen dostop do visokokakovostne oskrbe;
pristop „eno zdravje“ – človekovo zdravje je neločljivo povezano z zdravjem živali, rastlin in okolja. Podnebne spremembe, pandemije in izguba biotske raznovrstnosti so grožnje, zaradi katerih potrebujemo celostni pristop;
posodobitev naših zdravstvenih sistemov z uvajanjem digitalnih orodij in umetne inteligence, pri čemer je treba poskrbeti, da bodo v jedru tega procesa kibernetska varnost in izboljšanje digitalnih spretnosti državljanov ter zdravstvenih delavcev;
strateške socialne naložbe in naložbe na področju zdravja – vlaganja v zdravje pozitivno vplivajo na blaginjo državljanov in konkurenčnost Evrope;
dostop do zdravil in razvoj inovativne ter konkurenčne industrije EU, ki zdravje in javni interes postavlja v ospredje ter zmanjšuje našo odvisnost od svetovnih dobavnih verig. Proizvodnja na evropskih tleh je bistvena za našo suverenost na področju zdravja;
ustvarjanje privlačnih delovnih pogojev, naložbe v usposabljanje, razvoj poklicnih poti, ki prinašajo zadoščenje, in stalna podpora zdravstvenim delavcem, da bo na voljo zadostno število teh delavcev, ki bodo dobro usposobljeni in plačani;
krepitev zdravja na delovnem mestu in politik za varnost, predvsem z medicino dela, presejalnimi pregledi na delovnem mestu in zaščito delavcev pred rakotvornimi in mutagenimi snovmi;
obravnavanje vzrokov nenalezljivih bolezni in redke bolezni morajo biti prednostna naloga – gre za boj proti neenakostim na področju zdravja, za katere obstaja več razlogov.
Naj začnem provokativno – novinarstvo in generativna umetna inteligenca sta si v nasprotju: novinarstvo temelji na dejstvih, generativna umetna inteligenca pa izračuna verjetnosti. Ali morda želite, da bi poročevalci luknje v zgodbi zapolnili s čimerkoli, kar zveni verjetno? Generativna umetna inteligenca namreč deluje točno tako.
Naj začnem provokativno – novinarstvo in generativna umetna inteligenca sta si v nasprotju: novinarstvo temelji na dejstvih, generativna umetna inteligenca pa izračuna verjetnosti. Ali morda želite, da bi poročevalci luknje v zgodbi zapolnili s čimerkoli, kar zveni verjetno? Generativna umetna inteligenca namreč deluje točno tako. Kljub temu pa odpira ogromno možnosti za okrepitev novinarstva, od njene uporabe pri iskanju zamisli, vprašanj za pogovore in naslovov do njene vloge v podatkovnem novinarstvu in pri hitri analizi dokumentov. Pomaga lahko tudi pri preseganju formatov in jezikov, spreminja besedila v videoposnetke, podkaste in vizualne prikaze, prepisuje, prevaja, ilustrira in omogoča dostop do vsebin v obliki klepeta. Zaradi tega bo morda mogoče doseči ljudi, ki jih dozdaj nismo: zelo lokalno občinstvo, posameznike, ki težje berejo ali razumejo ali imajo kakšne drugačne težave, ter tiste, ki jih tradicionalni načini posredovanja novinarskega dela preprosto ne zanimajo. Kot pravi Ezra Eeman, direktor za strategijo in inovacije na nizozemski javni radioteleviziji NPO: „Z generativno umetno inteligenco lahko bolje opravljamo svoje poslanstvo javne službe. Izboljšala bo našo interaktivnost, dostopnost in ustvarjalnost. Umetna inteligenca nam pomaga, da občinstvu posredujemo več naših vsebin.“
Čeprav so nekateri v medijski industriji očitno že kar pijani od navdušenja nad obeti generativne umetne inteligence, pa ta tehnologija prinaša tudi precejšnja tveganja za novinarstvo. Največji tveganji sta splošna izguba zaupanja v informacije in nadaljnje spodkopavanje ali celo izginotje sedanjih poslovnih modelov. Kot smo že slišali, so „halucinacije“ – izraz, ki se uporablja za težnjo generativne umetne inteligence, da si izmisli odgovore in navede dejstva in vire, ki se samo zdijo resnični – dejansko značilnost te tehnologije in ne napaka. Vendar je izziv še večji. Ker generativna umetna inteligenca vsakomur omogoča, da v nekaj minutah ustvari kakršno koli vsebino, vključno z globokimi ponaredki, obstaja nevarnost, da bo javnost izgubila zaupanje v vse vsebine, ki so na voljo kjerkoli. Pri usposabljanju na področju medijske pismenosti se že svetuje vsem, naj podvomijo v vsebine, ki jih najdejo na spletu; ta zdravi skepticizem pa se lahko spremeni v popolno nezaupanje, ko se bodo izmišljene vsebine namnožile. Ne moremo napovedati, ali bodo tradicionalne, uveljavljene medijske hiše imele koristi od svojega položaja vodnika po tem informacijskem svetu ali pa bodo v tem kontekstu vsi mediji obveljali za nezanesljive.
K tej katastrofi prispeva tudi poplava generativnih iskanj, saj grozi, da bo novinarstvo zaradi tega postalo vse bolj nevidno. Iskanje z Googlom je v preteklosti prineslo niz povezav, od katerih so številne vodile do zaupanja vrednih medijskih hiš, zdaj pa na rezultate iskanja vse bolj vpliva generativna umetna inteligenca. Ljudje lahko prve odgovore vidijo v obliki besedila in jim globlje niti ni treba brskati. Nič čudnega torej, da so direktorji medijskih hiš prestrašeni. Mnogi od njih hitijo z uvajanjem umetne inteligence za povečanje učinkovitosti, kar seveda ni prava rešitev. Namesto tega bi potrebovali še več naložb v kakovostno novinarstvo, da bi občinstvu pokazali razlike med zgolj „vsebinami“ na eni strani ter dobro raziskanim, natančnim in zanesljivim novinarstvom na drugi strani.
Potreben je etičen pristop k uporabi umetne inteligence v medijih. Prvič, medijske organizacije potrebujejo strategijo za umetno inteligenco, pri tem pa se morajo osredotočiti na to, kaj lahko ta tehnologija prispeva k uresničevanju vrednosti javnih storitev. Vire je treba osredotočiti na to, kar je zaželeno in se ustrezno izvaja – pri tem pa se vedno zavedati, da ima umetna inteligenca znatne okoljske in družbene stroške. Vedno mora biti mogoče reči ne. Organizacije bi morale svojo moč in vpliv uporabiti tudi pri nakupu produktov, lobiranju za pravno urejanje tega področja ter sodelovanju v razpravah o avtorskih pravicah in varstvu podatkov. Za pomembne stvari gre. Vsa podjetja bi morala redno pregledovati produkte, ki jih uporabljajo, da bi ugotovila morebitne pristranskosti in stereotipe ter preprečila povečevanje škode. Poleg tega pa je v tem hitro spreminjajočem se okolju, v katerem se vsak dan pojavljajo novi produkti, nevarno delovati samostojno. Za načrtovanje odgovornih poti naprej je bistveno sodelovanje znotraj medijske industrije ter med njo in tehnološkimi podjetji, pa tudi spodbujanje tega sodelovanja.
Vendar ni nobenega dvoma, da bo generativna umetna inteligenca v veliki meri povečala odvisnost medijev od velikih tehnoloških podjetij. Bolj kot tehnološka podjetja orodja umetne inteligence vključujejo v aplikacije, ki jih ljudje uporabljajo v vsakdanjem življenju, manj nadzora bodo imele medijske organizacije nad praksami, postopki in produkti. Njihove etične smernice bodo tedaj morda zgolj dodatek k temu, kar je bilo že dolgo tega določeno nekje drugje.
Glede na vse to je naslednja hipoteza morda nekoliko presenetljiva: novinarstvo jutrišnjega dne bo morda zelo podobno včerajšnjemu – in boljše, upam. Del današnjega novinarstva pa bo izginil. Kot že od nekdaj se bodo novinarji ukvarjali z dejstvi, presenečenji, pripovedovanjem zgodb in pozivanjem oblasti k prevzemanju odgovornosti. Z občinstvom bo treba vzpostavljati stabilne, lojalne in zaupanja vredne odnose z usmerjanjem, vodenjem pogovorov in podpiranjem skupnosti. V svetu umetnih vsebin bo najpomembnejše to, kar resnični ljudje rečejo, mislijo in čutijo. Poročevalci so edinstveno usposobljeni, da to odkrivajo. Umetna inteligenca pa lahko pomaga novinarsko delo še izboljšati: da bo služilo posameznikom in skupinam glede na njihove potrebe in življenjske razmere, da bo bolj vključujoče in lokalno ter da bo bogatejše s podatki na načine, ki so bili prej nedosegljivi. Kot je umetno inteligenco komentirala Anne Lagercrantz, namestnica izvršnega direktorja švedske televizije: „Bistveno bo spremenila novinarstvo, upam pa, da ne bo bistveno spremenila naše vloge v družbi. Prizadevati si moramo za verodostojnost medijske industrije. Ustvariti moramo varne prostore za informacije.“ Upravičeno torej lahko sklepamo, da umetna inteligenca prinaša največja tveganja ne za novinarstvo samo, temveč za njegove poslovne modele.
To besedilo temelji na poročiluTrusted Journalism in the Age of Generative AI (Zaupanja vredno novinarstvo v času generativne umetne inteligence), ki ga je izdala Evropska zveza za radiodifuzijo (EBU) leta 2024, napisali pa dr. Alexandra Borchardt, Kati Bremme, dr. Felix Simon in Olle Zachrison, ki so to področje tudi raziskali. Poročilo je mogoče naložiti brezplačno.
Širitev in vključevanje držav kandidatk v Evropsko unijo ni zgolj širitev, je geostrateška naložba v spodbujanje miru, stabilnosti, varnosti, družbenega in gospodarskega razvoja ter krepitev demokracije na naši celini. Širitev EU je torej močno orodje za razširjanje in ohranjanje temeljnih evropskih vrednot.
Širitev in vključevanje držav kandidatk v Evropsko unijo ni zgolj širitev, je geostrateška naložba v spodbujanje miru, stabilnosti, varnosti, družbenega in gospodarskega razvoja ter krepitev demokracije na naši celini. Širitev EU je torej močno orodje za razširjanje in ohranjanje temeljnih evropskih vrednot. Naši vzpostavljeni dvostranski organi s civilno družbo iz držav kandidatk so skupni posvetovalni odbori in platforme civilne družbe, pobuda „člani iz držav kandidatk“ (ECM) ter uvedba obiskov držav z vidika preverjanja stanja pravne države in temeljnih pravic tudi v državah kandidatkah. Ponazarjajo zavezanost EESO k poglobitvi in širitvi Unije. Naše delo kaže, da napredek pri potrebnih notranjih reformah mora potekati vzporedno z vključevanjem držav kandidatk. Kljub stalnim izzivom v več državah kandidatkah bi morale te ovire spodbuditi naše sodelovanje s kolegi iz držav kandidatk, ne pa ovirati napredek.
EESO je imel ključno vlogo pri širitvi EU, saj se je udeležil ministrskega srečanja za Zahodni Balkan v Skopju in tesno sodeloval z voditelji več držav kandidatk. Cilj naših dejavnosti je oceniti pripravljenost držav kandidatk, da izpolnijo københavnska merila, in ponovno poudariti našo zavezanost vključujočemu in pravičnemu dialogu z vsemi člani EESO, vključno s člani iz držav kandidatk. Zato ponosno izjavljam, da je pobuda ECM, ki je zaživela letos februarja ob prisotnosti albanskega predsednika vlade Edija Rame in črnogorskega predsednika vlade Milojka Spajića, temelj manifesta mojega predsedovanja.
Z dejavnim vključevanjem članov iz držav kandidatk se EESO zavzema za vodilno vlogo med institucijami EU pri postopnem vključevanju držav kandidatk za članstvo v EU. Učinek te pobude je oprijemljiv in vse bolj priznan v državah kandidatkah in EU, pri čemer projekt močno podpirata predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in komisar za širitev Oliver Várhelyi. Namen te pobude ni le takojšnja korist, temveč tudi vzpostavitev trdnih temeljev za dolgoročne težnje držav kandidatk, njihovih državljanov in živahnih civilnih družb. Civilni družbi teh narodov omogoča, da neposredno sodeluje v postopku odločanja EU, s čimer ohranja zagon za potrebne reforme. Skupno 146 članov iz držav kandidatk je dejavno sodelovalo v mnenjih o temah, povezanih s širitvijo, kot so kohezijska politika EU, enotni trg, trajnost agroživilskega sektorja in pomanjkanje znanj in spretnosti.
Skupni posvetovalni odbori in strateški dokumenti držav so ključna platforma za dialog med različnimi deležniki, ki zagotavlja, da se v postopku odločanja slišijo vsi glasovi. Skupni posvetovalni odbori so trenutno vzpostavljeni s Črno goro, Srbijo in Turčijo, platforme civilne družbe pa z Ukrajino in Moldavijo. Skupni posvetovalni odbor s Severno Makedonijo naj bi ponovno zaživel takoj, ko se bo odprlo prvo pogajalsko poglavje, medtem ko se vzpostavlja novi odbor za Albanijo. Prihodnji forum civilne družbe na visoki ravni, ki bo 24. oktobra v okviru plenarnega zasedanja EESO in bo posvečen širitvi, bo to zavezo še okrepil. V skupni organizaciji s Komisijo se bodo zbrali člani EESO, približno sto predstavnikov iz držav kandidatk, držav članic in vodilnih politikov držav kandidatk, da bi preučili pomen civilnega in socialnega dialoga za uspešno širitev EU. Poudarjena bo vloga socialnega dialoga pri spodbujanju pristopnih prizadevanj, optimizaciji zelenega in digitalnega prehoda ter spoštovanju temeljnih vrednot EU.
EESO je kot vstopna točka za civilno družbo namenjen opolnomočenju in sprejemanju glasu, ki si prizadeva za svobodo, demokracijo in socialno-ekonomsko blaginjo, s čimer se navsezadnje spodbuja tesnejše povezovanje v državah kandidatkah in EU. Skupaj gradimo svetlejšo prihodnost Evrope, ki bo vključujoča, uspešna in združena. Naša zavezanost Odbora širitvi je neomajna, naši ukrepi pa dokazujejo našo vero v bolj povezano in odporno Evropo kot celoto.
Naša posebna gostja je dr. Alexandra Borchardt, ki je bila glavna govorka na letošnjem seminarju EESO o povezovanju EU. Kot vodilna avtoricaporočila EBU News Report 2024o učinkih umetne inteligence na novinarstvo je analizirala, kakšne so možnosti za odgovorno novinarstvo po hitrem vzponu generativne umetne inteligence. Nekateri v medijski industriji so že kar pijani od navdušenja nad obeti generativne umetne inteligence, čeprav so tveganja, ki jih prinaša, precejšnja – vendar pa prinaša tudi veliko priložnosti.
Naša posebna gostja je dr. Alexandra Borchardt, ki je bila glavna govorka na letošnjem seminarju EESO o povezovanju EU. Kot vodilna avtoricaporočila EBU News Report 2024o učinkih umetne inteligence na novinarstvo je analizirala, kakšne so možnosti za odgovorno novinarstvo po hitrem vzponu generativne umetne inteligence. Nekateri v medijski industriji so že kar pijani od navdušenja nad obeti generativne umetne inteligence, čeprav so tveganja, ki jih prinaša, precejšnja – vendar pa prinaša tudi veliko priložnosti.
Dr. Borchardt je višja novinarka, neodvisna svetovalka, univerzitetna profesorica in medijska raziskovalka z več kot 25-letnimi izkušnjami z delom v novinarskih redakcijah; 15 let je na vodstvenih položajih. Zadnjih pet let kot trenerka programa Svetovnega združenja časopisnih založnikov (World Association of News Publishers, WAN-IFRA) Table Stakes Europe pomaga 26 evropskim založnikom pri digitalni preobrazbi. Z njenim delom se lahko seznanite tukaj.
V rubriki K bistvu poročevalec za mnenje EESO Oblikovanje evropske vodilne pobude za zdravstvo Alain Coheur priporoča, da vprašanje zdravja postane prednostna tema prihodnje Evropske komisije. Poudarja povezovalnost evropske vodilne pobude za zdravstvo, pri kateri bi se pokazala evropska solidarnost s krepitvijo zdravstvenih sistemov in zaščito EU pred prihodnjimi krizami.
V rubriki K bistvu poročevalec za mnenje EESO Oblikovanje evropske vodilne pobude za zdravstvo Alain Coheur priporoča, da vprašanje zdravja postane prednostna tema prihodnje Evropske komisije. Poudarja povezovalnost evropske vodilne pobude za zdravstvo, pri kateri bi se pokazala evropska solidarnost s krepitvijo zdravstvenih sistemov in zaščito EU pred prihodnjimi krizami.
Ad hoc skupina EESO za evropsko državljansko pobudo je 4. oktobra v Zagrebu razpravljala o evropski državljanski pobudi Stanje na Hrvaškem. Razprava je bila namenjena vzpostavitvi stikov članov ad hoc skupine z lokalnimi deležniki, ki so predstavili svoje izkušnje, stališča in zamisli. Poudarek je bil zlasti na prepoznavnosti evropske državljanske pobude na Hrvaškem in seznanjenostjo z njo ter na doslej pridobljenih izkušnjah in dobrih praksah. Evropska državljanska pobuda je orodje, ki državljanom Evropske unije omogoča, da predlagajo novo zakonodajo in tako neposredno vplivajo na politiko EU.
Ad hoc skupina EESO za evropsko državljansko pobudo je 4. oktobra v Zagrebu razpravljala o evropski državljanski pobudi Stanje na Hrvaškem. Razprava je bila namenjena vzpostavitvi stikov članov ad hoc skupine z lokalnimi deležniki, ki so predstavili svoje izkušnje, stališča in zamisli. Poudarek je bil zlasti na prepoznavnosti evropske državljanske pobude na Hrvaškem in seznanjenostjo z njo ter na doslej pridobljenih izkušnjah in dobrih praksah. Evropska državljanska pobuda je orodje, ki državljanom Evropske unije omogoča, da predlagajo novo zakonodajo in tako neposredno vplivajo na politiko EU.
Zagrebška razprava o evropski državljanski pobudi Stanje na Hrvaškem je bila prvi tovrstni dogodek, ki ga je ad hoc skupina organizirala zunaj Bruslja in ga je gostila Hrvaška obrtna zbornica. V razpravi so poleg članov ad hoc skupine EESO sodelovali državna sekretarka na hrvaškem ministrstvu za delo Margareta Mađerić, predstavnik ministrstva za pravosodje Dino Zorić, predstavniki Evropske komisije in foruma za evropsko državljansko pobudo ter številni predstavniki informacijskih centrov Europe Direct, univerz, lokalnih oblasti ter nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov, pa tudi hrvaški ambasadorji evropske državljanske pobude, organizatorji evropske državljanske pobude, univerzitetni študenti in drugi deležniki v okviru evropske državljanske pobude.
Popoldne je potekala redna seja ad hoc skupine za evropsko državljansko pobudo, nato pa so se člani ad hoc skupine sprehodili po središču Zagreba, kjer so se družili s Hrvati in delili priljubljen Evropski potni list za demokracijo, ki ga je pripravil EESO.
Ad hoc skupina želi s svojim delovnim programom za obdobje 2023–2025 še povečati dejavno sodelovanje EESO v evropski državljanski pobudi. Načrtuje organizacijo nadaljnjih srečanj zunaj Bruslja, saj so dobra priložnost za razpravo z lokalnimi deležniki v okviru evropske državljanske pobude in ozaveščanje o evropski državljanski pobudi na nacionalni in lokalni ravni.
Ad hoc skupini za evropsko državljansko pobudo, ki je bila vzpostavljena leta 2013, da bi pripravljala politične smernice o tej pobudi in spremljala razvoj dogodkov na tem področju, trenutno predseduje članica EESO Violeta Jelić.
Evropska državljanska pobuda je bila uvedena z Lizbonsko pogodbo in bila leta 2012 vzpostavljena kot prvi instrument participativne demokracije na nadnacionalni ravni. Pobuda omogoča, da najmanj milijon državljanov EU iz vsaj sedmih držav članic Evropsko komisijo pozove, naj predlaga zakonodajo, in je zato najbliže zakonodajni pobudi državljanov.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) ima že od samega začetka zelo dejavno vlogo pri razvoju in promociji evropske državljanske pobude. (ep)
