Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je organiziral forum na visoki ravni o pravicah žensk, na katerem so vodilni predstavniki obravnavali pereča vprašanja v zvezi s pravicami žensk in opredelili ključne prednostne naloge pred prihodnjim zasedanjem Komisije OZN za položaj žensk.

Sporočilo foruma EESO na visoki ravni o pravicah žensk je jasno: napredek je bil dosežen, vendar to ni dovolj. Čeprav je EU sprejela ukrepe za zaščito žensk in deklet, pa strukturne oblike neenakosti, stereotipi o spolih in nazadovanje na področju pravic žensk še naprej ogrožajo težko priborjene dosežke v Evropi. Strukturne ovire omejujejo polno sodelovanje žensk v družbi.

Na forumu na visoki ravni, ki je potekal 26. februarja med plenarnim zasedanjem EESO, so sodelovali predsednica ad hoc skupine EESO za enakost Sif Holst, predsednik EESO Oliver Röpke, evropska komisarka za enakost, pripravljenost in krizno upravljanje Hadja Lahbib ter Carlien Scheele (direktorica Evropskega inštituta za enakost spolov), Florence Raes (direktorica urada UN Women v Bruslju), Ayşe Yürekli (predstavnica EU pri organizaciji turških podjetnic KAGIDER), Mary Collins (generalna sekretarka Evropskega ženskega lobija) in Cianán Russell (višji uradnik za politiko pri ILGA Europe).

Na forumu sta potekali dve dinamični razpravi o perečih izzivih na področju enakosti spolov, ki sta bili povezani s ključnima mnenjema EESO, sprejetima na zasedanju. Strokovnjaki, zagovorniki in oblikovalci politik so se zbrali, da bi izmenjali spoznanja, predlagali rešitve in okrepili zaveze za spodbujanje pravic žensk v Evropi in zunaj nje.

Prva okrogla miza je bila osredotočena na prihajajoče 69. zasedanje Komisije OZN za položaj žensk (UNCSW69), druga pa na nasilje nad ženskami in dekleti z vidika človekovih pravic. Po forumu sta bili na plenarnem zasedanju sprejeti tudi dve mnenji o teh temah: Prispevek EESO k prednostnim nalogam EU na 69. zasedanju Komisije ZN za položaj žensk in Nasilje nad ženskami kot vprašanje človekovih pravic. (lm)

Z vodilno nagrado EESO za civilno družbo se poudarja izjemen prispevek civilne družbe k ohranjanju in krepitvi evropske identitete in državljanstva. Nagrada se vsako leto podeli na drugo temo, ki močno zaznamuje družbo in je povezana z delom EESO.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 20. marca nagradil tri organizacije civilne družbe – iz Slovaške, Belgije in Francije – za njihove pionirske projekte, s katerimi se borijo proti porastu škodljive polarizacije v Evropski uniji.

Nagrada v višini 32 000 EUR je bila razdeljena med tri najbolje uvrščene.

Glavno nagrado v višini 14 000 EUR je prejela Slovenská debatná asociácia (Slovaško debatno društvo) za olimpijado kritičnega razmišljanja, ki je pionirska pobuda, s katero se krepi odpornost proti dezinformacijam med slovaško mladino. V okviru projekta poteka študentsko tekmovanje v treh starostnih skupinah, na katerem se študenti soočijo z resničnimi medijskimi izzivi in ocenjujejo verodostojnost vsebine.

Drugouvrščena sta prejela vsak po 9 000 EUR.

Reporters d'Espoirs (Poročevalci upanja) iz Francije so prejeli drugo nagrado za projekt Prix Européen Jeunes Reporters d’Espoirs (Evropska nagrada za mlade poročevalce upanja). Gre za program usposabljanja v francoskem jeziku za novinarstvo rešitev.

Tretjo nagrado je prejelo belgijsko združenje FEC Diversité asbl za projekt „ESCAPE GAME EXTREME DROITE pour se désintoxiquer“ (Igra pobega – skrajna desnica – razstrupljanje), potopitveno igro zoperstavljanja skrajno desnim ideologijam.

O 15. izvedbi nagrade EESO za civilno družbo

S tokratno nagrado so bili izpostavljeni neprofitni projekti posameznikov, zasebnih podjetij in organizacij civilne družbe, ki so prispevali k boju proti škodljivi polarizaciji v Evropski uniji.

V zadnjih letih so Evropo prizadele številne krize, od ruske agresije na Ukrajino, naraščajočih cen energije in življenjskih stroškov do nadaljnjih gospodarskih in socialnih posledic pandemije COVID-19. Takšne krize lahko zmanjšajo zaupanje v javne institucije in povzročijo škodljivo polarizacijo v družbi.

Čeprav je polarizacija lahko del odprte in pluralne družbe, pa naraščajoči populizem in negativna polarizacija predstavljata velik izziv za evropske demokracije. Evropa se prav tako sooča z nadaljnjim cepljenjem tradicionalnega medijskega prostora, naraščanjem dezinformacij in napadi na svobodo medijev, kar še dodatno ogroža demokratične vrednote.

Letošnji zmagovalci so bili izbrani iz obsežnega in raznolikega nabora več kot 50 prijavljenih projektov iz 15 držav članic. Zmagovalni projekti so bili izbrani zaradi izjemne ustvarjalnosti, zavzetosti in predanosti v boju proti škodljivi polarizaciji v evropski družbi.

„Organizirana civilna družba ima temeljno vlogo pri varovanju evropske demokracije, kar se je ponovno pokazalo z letošnjimi izjemnimi in pestrimi projekti,“ je dejal podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Aurel Laurenţiu Plosceanu.

EESO je 6. marca gostil razpravo o dogovoru o čisti industriji, ki ga predlaga Evropska komisija. Razprava je potekala le nekaj dni pred razpravo v Svetu 12. marca. Politični odločevalci, vodilni v industriji in civilna družba so preučili, ali lahko dogovor resnično podpre evropski sektor čistih tehnologij, energetsko intenzivne industrije in strateško avtonomijo.

Zaradi geopolitične nestabilnosti in spreminjajočih se čezatlantskih odnosov je strateška avtonomija Evrope nujnejša kot kdaj koli prej. Cilj dogovora o čisti industriji je pospešiti razogljičenje in krožnost ter hkrati povečati konkurenčnost industrije, začenši z znižanjem cen energije. Vendar ostajajo vprašanja o njegovi izvedljivosti in financiranju.

„Pri tem ne gre za izbiro med strateško avtonomijo, konkurenčnostjo ali dvojnim prehodom. Dogovor zadeva vse industrijske sektorje, ki se morajo prilagoditi, sicer res v svojem ritmu, vendar z jasnimi zavezami,“ je dejal Pietro de Lotto, predsednik posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji (CCMI), ki je izziv opredelil kot iskanje ravnovesja.

Komisija poudarja geopolitično nujnost energetske neodvisnosti od Rusije, vendar je pri tem vse bolj zaskrbljujoč zaton evropske industrije. Industrijska proizvodnja in prilivi iz neposrednih tujih naložb so se v zadnjih dveh letih močno zmanjšali.

Financiranje bo zato velik izziv. Za dosego ciljev načrta je potrebno sodelovanje med institucijami EU, državami članicami in industrijo. Evropska investicijska banka je obljubila 500 milijonov evrov za posredna jamstva in 1,5 milijarde evrov za izboljšanje energetskih omrežij, nacionalne vlade pa morajo zbrati dodatna sredstva.

Bistveno vprašanje je tudi socialni učinek prehoda, zlasti v energetsko intenzivnih panogah, v katerih je prišlo do znatne izgube delovnih mest. Predstavniki civilne družbe se sprašujejo, ali bo zmanjšanje davkov na energijo, ki je ključni predlog dogovora, šlo na račun financiranja izobraževanja in zdravstvenega varstva.

Kljub optimizmu glede dolgoročnih ciljev dogovora o čisti industriji so strokovnjaki izrazili pomisleke glede njegove zmožnosti reševanja kratkoročnih izzivov. Hitrost in poenostavitev sta bistvenega pomena, saj bi lahko visoki stroški energije in regulativne ovire upočasnile napredek. Izziv ostajajo tudi razdrobljene nacionalne politike in nevarnost, da bi z dogovorom zamudili ključno priložnost za uskladitev industrijske politike po vsej Evropi.

Prav tako je zaskrbljujoče vprašanje tehnološke nevtralnosti, saj se razpravlja o pravem ravnovesju med obnovljivimi viri energije, vodikom in biogorivi. Čeprav je poudarek na obnovljivih virih energije dobrodošel, so potrebne tudi odločne zaveze glede energetske učinkovitosti. Obnovljivi viri energije so evropskim potrošnikom med letoma 2021 in 2023 že prihranili 100 milijard evrov, kar bi morala EU nadgraditi. (jh)

Letni dogodek Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO) za mlade Vaša Evropa, vaš glas (YEYS)! za leto 2025 je potekal 13. in 14. marca pod naslovom „Glas dajemo mladim“, osredotočil pa se je na vlogo mladih pri skupnem oblikovanju odporne prihodnosti. 

Letošnjega dogodka se je udeležilo skoraj 100 mladih iz vse EU, devetih držav kandidatk za članstvo v EU in Združenega kraljestva. Udeleženci so zastopali mladinske organizacije, nacionalne mladinske svete in srednje šole ter opozorili na skrbi raznolikih skupin mladih. Mnogi so izkušeni mladinski zagovorniki, za druge pa je bil ta dogodek pomemben prvi korak k sodelovanju v okviru participativne demokracije v njihovih skupnostih in širše.

Na več delavnicah so mladi pod vodstvom moderatorjev opredelili najbolj pereča vprašanja, ki bi jih po njihovem mnenju morali obravnavati politični akterji. Ta vprašanja so segala od boja proti korupciji do razvoja skladne podnebne strategije in zagotavljanja enakih pravic za vse. Ker korupcija spodkopava zaupanje v institucije in slabi demokracijo, je nujno podpreti preiskovalno novinarstvo in izboljšati preglednost porabe davkoplačevalskega denarja.

„Zagotoviti moramo odgovornost. Ne moremo si privoščiti, da bi dogajanje zgolj nemo opazovali, saj je cena neukrepanja previsoka. Moramo se boriti in zmagati,“ je dejal eden od udeležencev dogodka.

Mladi so izrazili tudi potrebo po skupnih ciljih v boju proti podnebnim spremembam in poudarili, da je treba „zagotoviti obstoj brez škodljivih posledic podnebnih sprememb“. Pozvali so k oblikovanju učnega načrta na podlagi vrednot, ki bi pozitivno vplival na vedenje na spletu in ublažil dezinformacije. Udeleženci dogodka YEYS so se zavzeli tudi za enake pravice, obravnavo in priložnosti ter podprli vključevanje vseh v vseh okvirih. Glede nezastopanosti mladih v procesih političnega odločanja so poudarili, da demokracija zahteva, da se upoštevajo vsi glasovi.

Dan in pol trajajoči dogodek se je zaključil s plenarnim zasedanjem mladih, na katerem je zavzeto in angažirano občinstvo predsedniku EESO Oliverju Röpkeju in koordinatorici EU za mlade Biliani Sirakovi predstavilo svoja priporočila. Udeleženci dogodka YEYS so z glasovanjem prednostno razvrstili pet najpomembnejših točk delovanja:

(1) Boj proti korupciji s preglednostjo in udeležbo mladih

(2) Aktivno državljanstvo: od učilnice do skupnosti

(3) Prizadevanja za enakost

(4) Mladina si zasluži svoje mesto

(5) Razvoj skladne strategije za podnebne spremembe

Predsednik Röpke je poudaril, da lahko ta priporočila vplivajo na svetovalno delo EESO, in izpostavil enakost spolov kot ključno prednostno nalogo Odbora. Biliana Sirakova je opozorila, da bodo ta priporočila prispevala tudi k delu EU. (cpwb)

Organizacije civilne družbe so tarča napadov po Evropi in Ameriki. EU mora ukrepati takoj, da jih zaščiti in zavaruje demokracijo. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na plenarni razpravi ob mednarodnem dnevu nevladnih organizacij poslal jasno sporočilo: organizacije civilne družbe so prvi braniki demokracije. Zmanjšanje sredstev zanje ogroža njihovo preživetje, zato mora EU nemudoma ukrepati, da jih zaščiti in podpre.

EESO je 27. februarja organiziral razpravo z naslovom EU in civilna družba: krepitev demokracije in udeležbe, ki je predstavnikom in strokovnjakom iz organizacij civilne družbe ter poslancem Evropskega parlamenta omogočila razpravo in oceno vloge organizacij civilne družbe na tem pomembnem področju.

Raquel García Hermida-Van Der Walle, evropska poslanka iz skupine Renew Europe, je poudarila, da organizacije civilne družbe pogosto prispevajo k zagotavljanju nadzora in ravnovesja. Prav tako omogočajo različne načine družbene interakcije, ki lahko nadomesti manjkajoče vladne storitve. Vendar so prva tarča napadov, saj so lahko za nekatere vlade politično neugodne.

Nicholas Aiossa, direktor organizacije Transparency International Europe, je dejal: „V Evropskem parlamentu poteka organizirana politična kampanja za diskreditiranje, zmanjševanje financiranja in oteževanje vloge in funkcije organizacij civilne družbe. Najdenih ni bilo nobenih dokazov o finančnih nepravilnostih.“

Januarja je desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) v Evropskem parlamentu obtožila okoljske in podnebne nevladne organizacije, da jih Evropska komisija financira za lobiranje v Parlamentu, drugih institucijah EU in pri poslancih Evropskega parlamenta, kar je sprožilo ogorčenje med evropskimi organizacijami civilne družbe.

Kritike organizacij civilne družbe niso nič novega, vendar so bili nedavni napadi toliko močnejši zaradi lažnih novic in dezinformacij. Kot je dejala Brikena Xhomaqi, sopredsedujoča povezovalne skupine EESO, so te razmere poziv vsem organizacijam civilne družbe, naj stopijo skupaj in poskrbijo za spremembe. „Ljudje bi morali vedeti, da je večina organizacij civilne družbe odvisna od prostovoljnega dela, zato ne zapravlja davkoplačevalskega denarja,“ je dodala.

Udeleženci so pozvali tudi Evropsko komisijo, naj odločneje spregovori o tej temi, in predlagali številne rešitve za okrepitev vloge organizacij civilne družbe.

García Hermida-Van Der Walle je dejala, da se bo zavzemala za to, da se vloga organizacij civilne družbe v večji meri prizna in okrepi v poročilu o stanju pravne države in mehanizmu pogojenosti s pravno državo kot omogočitvenemu pogoju.

Michał Wawrykiewicz, poslanec EPP, je dejal, da je njegova naloga ozaveščati o teh temeljnih temah znotraj svoje skupine. Druga točka, ki jo je izpostavil, je obveščanje odločevalcev o tem, da so organizacije civilne družbe in nevladne organizacije tiste, ki delujejo na terenu in zagotavljajo temeljne storitve, ki neposredno vplivajo na življenja ljudi.

Predsednik EESO Oliver Röpke je podprl stališča predstavnikov organizacij civilne družbe in dejal: „Upreti se moramo prizadevanjem za delegitimizacijo teh organizacij ali omejevanje njihovega dostopa do sredstev, ki so bistvena za demokratično udejstovanje. Organizacije civilne družbe se soočajo z omejitvami financiranja in vse večjimi političnimi pritiski, zato potrebujejo obsežnejšo in predvidljivejšo podporo, da bi lahko nadaljevale svoje pomembno delo.“ (at)

Ob tretji obletnici brutalne in neizzvane vojne agresije Rusije na Ukrajino, ki ni le napad na suvereni narod, temveč tudi na temeljne vrednote demokracije, človekovo dostojanstvo in na pravilih temelječo mednarodno ureditev, solidarno podpiramo ukrajinski narod, je v izjavi, objavljeni med februarskim plenarnim zasedanjem EESO, dejal predsednik EESO Oliver Röpke.

Od prvega dne te invazije smo Ukrajini stali ob strani – ne le simbolično, temveč tudi s konkretnimi dejanji. Danes ponovno potrjujemo svojo neomajno zavezanost podpiranju suverenosti, demokracije in evropske prihodnosti Ukrajine. EU pozivamo, naj ohrani in okrepi svojo politično, gospodarsko, humanitarno in vojaško podporo.

Ukrajinsko ljudstvo je pokazalo izjemen pogum in odpornost pri obrambi svoje države in načel, ki nas povezujejo kot Evropejce. EESO, njegovi člani in evropska civilna družba, ki jo Odbor zastopa, že od prvega dne invazije stojijo Ukrajini ob strani – ne le simbolično, temveč tudi s konkretnimi dejanji.

Ob zaostrovanju geopolitične negotovosti so nedavne izjave predstavnikov ZDA, ki vnašajo dvom v zavezo Nata h kolektivni obrambi, zelo zaskrbljujoče. Evropa si ne more privoščiti, da bi ob tem stala križemrok.

Ukrajina se ne bori le za svoje preživetje, temveč za varnost celotne evropske celine.

EESO poziva voditelje EU, naj izkoristijo ta trenutek in okrepijo evropske varnostne in obrambne zmogljivosti, na novo opredelijo strateško avtonomijo, branijo multilateralizem in poglobijo sodelovanje z Združenimi narodi, obenem pa vzpostavijo močnejša globalna partnerstva z demokratičnimi zavezniki zunaj Evrope.

Evropa mora ukrepati takoj.

Neodločnost ne pride v poštev. Oklevanje gre na roko avtokratom in agresorjem.

Demokratične države morajo biti enotne in trdne.

EESO poziva EU, naj okrepi svojo strateško avtonomijo, brani demokracijo in temeljne pravice ter odločno podpira Ukrajino. Zdaj je čas za strateško geopolitično ukrepanje EU.

Celotna izjava je na voljo tu. (at)

Za čezmejno širitev v EU je potrebno krmarjenje po labirintu nasprotujočih si pravil o DDV in ukvarjanje z birokracijo, kar povečuje stroške. Mala in srednja podjetja (MSP) se soočajo z nesorazmernimi obremenitvami pri izpolnjevanju svojih obveznosti, zaradi česar se težje širijo in tekmujejo. EESO poziva k nujnim reformam v dveh mnenjih, ki sta bili sprejeti na februarskem plenarnem zasedanju in temeljita na poročilih Enrica Lette in Maria Draghija. Predlogi vključujejo usklajene finančne predpise, poročanje s pomočjo umetne inteligence in usklajeno industrijsko politiko.

„Enotni trg je temelj evropske gospodarske blaginje, vendar v ključnih sektorjih, kot so finance, energija in digitalne storitve, še vedno ni dokončan,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke. „Današnja razprava je pokazala, da so nujno potrebne reforme za odpravo ovir in okrepitev storitvenega sektorja, s čimer bi zagotovili enake konkurenčne pogoje za podjetja po vsej EU,“ je dodal.

Njegov poziv je podprla Maria Luís Albuquerque, komisarka za finančne storitve ter unijo prihrankov in naložb: „Moja vizija za unijo prihrankov in naložb je ustvariti bogastvo za naše državljane in rast za naša podjetja, tako da jih povežemo v varnem, konkurenčnem ter dobro reguliranem in nadzorovanem okolju.“

EESO je v svojih mnenjih opredelil dva ključna izziva za konkurenčnost: razdrobljenost enotnega trga, ki je bila izpostavljena v poročilih Lette in Draghija, ter pretirano birokracijo, ki še posebej obremenjuje MSP. Oba dejavnika zavirata inovacije in gospodarsko rast.

V čem je težava?

Podjetja po vsej Evropi so preobremenjena zaradi zapletenih in prekrivajočih se predpisov. To povzroča izgubo časa in denarja, upočasnjuje izvajanje zelenega dogovora in omejuje dostop do financiranja za srednje velika podjetja. Posledica tega so nezadovoljstvo med podjetji, višji stroški za potrošnike in šibkejša gospodarska rast.

Poleg regulativnih bremen se Evropa sooča tudi z globljimi strukturnimi izzivi, ki ogrožajo njeno konkurenčnost. Počasen napredek pri dokončni vzpostavitvi enotnega trga, razlike v digitalni in energetski infrastrukturi ter pomanjkanje usklajene industrijske politike omejujejo zmožnosti EU, da konkurira na svetovni ravni. Medtem ko drugi gospodarski bloki pospešeno privabljajo naložbe in spodbujajo inovacije, Evropa tvega, da bo zaostala.

Kako je mogoče to popraviti?

Za krepitev konkurenčnosti je potreben celovit pristop, ki bo vključeval odpravo ovir v ključnih sektorjih, kot sta finance in energija, in pospešitev digitalne preobrazbe ter zagotavljal, da se bodo lahko MSP širila in konkurirala pod enakimi konkurenčnimi pogoji.

EESO v svojih mnenjih predlaga:

• poenostavitev predpisov brez zniževanja okoljskih in socialnih standardov;
• vzpostavitev enotne platforme, ki bo temeljila na umetni inteligenci in bo namenjena racionalizaciji poročanja za MSP, da bi ta hitreje in lažje dosegla skladnost;
• usklajevanje pravil v različnih sektorjih za zmanjšanje števila ponavljajočih se birokratskih postopkov;
• poenotenje finančnih predpisov v državah članicah z usklajeno industrijsko politiko EU;
• reformo mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) za pravičnejši in manj obremenjujoč sistem. (gb)

Tedna civilne družbe, ki ga je Evropski ekonomsko-socialni odbor organiziral med 17. in 20. marcem 2025, se je udeležilo več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in deležnikov z vse Evrope, vključno z mladinskimi organizacijami, nevladnimi organizacijami in novinarji. Ob otvoritvi sta bili poudarjeni zaščita državljanskega prostora s pravnimi sredstvi in ključna vloga civilne družbe, ki od oblasti zahteva odgovornost, gradi mostove, podpira družbeno odpornost in daje glas tistim, ki so prepogosto prezrti.

Tema letošnjega tedna civilne družbe je bila Krepitev kohezije in sodelovanja v polariziranih družbah. Program je zajemal okrogle mize povezovalne skupine, dan evropske državljanske pobude in podelitev nagrade za civilno družbo. Namen je bil:

• obravnavati vse večjo polarizacijo, ki se v zadnjih letih zaostruje zaradi posledic finančne krize, podnebnih sprememb in vse večje dohodkovne neenakosti;
• poudariti ključno vlogo, ki jo lahko ima pri tem civilna družba;
• zbrati predloge rešitev civilne družbe in njene zahteve za oblikovalce politik EU, da bi s krepitvijo družbene kohezije in demokratične udeležbe na ključnih področjih družbe prispevali k depolarizaciji Evrope.

Predsednik EESO Oliver Röpke je v uvodnem govoru poudaril: „Civilna družba se mora spoprijeti z izzivom. Sodelovanje, dialog in solidarnost niso le ideali – so temelj odporne in združene Evrope. Tu, na tednu civilne družbe, želimo znova potrditi svojo zavezanost vključevanju in aktivnemu državljanstvu. Močna demokracija ni odvisna le od institucij, temveč od sodelovanja vseh njenih državljanov.“

Albena Azmanova, profesorica političnih in družbenih ved na londonski univerzi City Saint George’s, je v svojem osrednjem govoru spregovorila o vse večji gospodarski negotovosti, s katero se sooča večina ljudi in ki jo je poimenovala „epidemija prekarnosti“. Pojasnila je, da ima civilna družba v času velike negotovosti ključ do preboja.

„Velika gospodarska negotovost je večini ljudi vzela voljo do boja. Civilna družba še ima to voljo. Aktivisti civilne družbe imajo motivacijo, ki izhaja iz zavzemanja za popravo krivičnih razmer. To so vidne noge in roke demokracije,“ je dejala.

Podpredsednik Evropskega parlamenta Younous Omarjee je dejal: „Civilno družbo potrebujemo kot vez med državljani v kontekstu naraščajočega individualizma in kot obrambo pred skrajno desničarskimi idejami, ki se širijo.“

Ministrica za civilno družbo Adriana Porowska je kot predstavnica poljskega predsedstva EU izpostavila ključno vlogo nevladnih organizacij pri socialni odpornosti in njihovi podpori ranljivim skupinam in prebivalcem na odročnih območjih. Predstavila je poljske izkušnje s civilno družbo, ki krepi nacionalno odpornost.

Brikena Xhomaqi, sopredsednica povezovalne skupine EESO z evropskimi mrežami civilne družbe, je poudarila, da se enotnost v raznolikosti, ki je ponosni slogan EU, izvaja na lokalni ravni. Dejala je, da so organizacije civilne družbe in nevladne organizacije tarča napadov, njihovo financiranje in vloga pa se postavljata pod vprašaj. „Organizacije civilne družbe brez sredstev ne morejo delovati. Institucije morajo zaščititi civilno družbo; potrebujemo pravno zaščito za državljanski prostor, da bo naša družba ostala enotna in združena v raznolikosti.“

Glavna naloga sedanjega poljskega predsedstva Sveta Evropske unije bo ohraniti enotnost Evrope, narediti korak naprej in sprejeti hitre odločitve.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je na februarskem plenarnem zasedanju razpravljal o prednostnih nalogah poljskega predsedstva EU z Magdaleno Sobkowiak-Czarnecko, poljsko državno podsekretarko za evropske zadeve.

Ga. Sobkowiak-Czarnecka je v zvezi z zunanjo varnostjo EU in zlasti vojno agresijo proti Ukrajini dejala: „Naš cilj je nadalje zagotavljati pomoč Ukrajini in ohraniti enotnost znotraj EU.“ Kot enega prvih dosežkov poljskega predsedstva je omenila 16. sveženj sankcij proti Rusiji.

Predsednik EESO Oliver Röpke je poudaril, da je Poljska prevzela šestmesečno predsedovanje EU v času velikih izzivov, kot so geopolitične napetosti in energetska kriza.

„Današnja razprava je ponovno potrdila ključni pomen stabilnosti, odpornosti in enotnosti pri oblikovanju prihodnosti Evropske unije,“ je dejal. „Prednostne naloge poljskega predsedstva so tesno usklajene z našimi skupnimi ambicijami, zlasti glede spodbujanja večdimenzionalnega pristopa k varnosti. V času svetovne negotovosti ostajajo naša prizadevanja za odločno in skupno ukrepanje neomajna,“ je povedal.

Poljsko predsedstvo EU si bo pod geslom „Varnost, Evropa!“ prizadevalo za sedem razsežnosti varnosti – zunanjo, notranjo, gospodarsko, prehransko, energetsko, zdravstveno in informacijsko.

V zadnjih nekaj mesecih je bilo sodelovanje med Odborom in poljskim predsedstvom intenzivno in produktivno. EESO je pripravil 15 raziskovalnih mnenj, ki so že bila ali bodo v kratkem sprejeta. (mp)

Michal Pintér, delegat posvetovalne komisije EESO za spremembe v industriji (CCMI)

V nedavno predstavljenem dogovoru o čisti industriji je priznan strateški pomen energetsko intenzivnih industrij za gospodarstvo EU, njihovi ključni izzivi pa pravilno opredeljeni. Čeprav vsebuje pomembne zamisli, kot so zeleni vodilni trgi, podpora krožnemu gospodarstvu in financiranje razogljičenja, pa ukrepi niso dovolj nujni in drzni, da bi obrnili trend upadanja evropskih energetsko intenzivnih industrij.

Evropski ekonomsko-socialni odbor je v nedavno sprejetem mnenju z naslovom Prihodnost energetsko intenzivnih panog v EU v luči visokih cen energije in stroškov prehoda ugotovilvelik konkurenčni razkorak med energetsko intenzivnimi industrijami v EU in svetovnimi konkurenti. Komisija je kot glavnega krivca pravilno navedla cene energije. Vendar dogovor in akcijski načrt za dostopno energijo ne predlagata nobene reforme zasnove trga z električno energijo. Oblikovanje mejnih cen je delovalo, ko je EU imela koristi od razmeroma poceni in stabilnega plina iz Rusije. Žal se je realnost spremenila, saj smo zdaj izpostavljeni dragi in nestabilni oskrbi z utekočinjenim zemeljskim plinom in verjetno bomo še leta. Kljub temu, da je delež poceni električne energije brez fosilnih goriv v mešanici energetskih virov v EU vse večji, smer oblikovanja cen električne energije še vedno določajo cene fosilnih goriv.

Politična prizadevanja za povečanje obnovljivih virov energije so dobrodošla, vendar pa zaradi sedanje zasnove trga ne zmanjšujejo računov za električno energijo. Potrebni so takojšnji ukrepi za prenos stroškovnih koristi električne energije iz obnovljivih virov na industrijo in ocena vseh možnosti za ublažitev cen, vključno z nevezanostjo cen električne energije.

Dogovor priznava tudi vrzeli v mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah (ni izvoznih rešitev, premeščanja virov in izogibanja) in instrumentih trgovinske zaščite. Žal pa nam ne pove dovolj, kako bo trg EU zaščiten, zato so energetsko intenzivne panoge v svetovni trgovinski vojni negotove.

EESO poziva institucije EU, naj v akcijskih načrtih za posamezne sektorje sprejmejo odločne ukrepe, da bi preprečili nadaljnjo dezindustrializacijo in ohranili sposobnost EU za industrijsko preobrazbo.