Mladi v Albaniji bodo imeli izjemno pomembno vlogo pri približevanju države Evropski uniji. Vendar pa njihova pripravljenost, da postanejo nosilci sprememb, in njihovo navdušenje nad EU pogosto nista podprta z ustreznimi sredstvi, ki bi jim omogočala smiselno sodelovanje v programih, projektih in odločanju. Potrebno je vsestransko usklajevanje med deležniki, ki se bo osredotočalo na mlade, meni naša posebna gostja, izvršna direktorica albanskega nacionalnega mladinskega kongresa Dafina Peci.
Mladi v Albaniji bodo imeli izjemno pomembno vlogo pri približevanju države Evropski uniji. Vendar pa njihova pripravljenost, da postanejo nosilci sprememb, in njihovo navdušenje nad EU pogosto nista podprta z ustreznimi sredstvi, ki bi jim omogočala smiselno sodelovanje v programih, projektih in odločanju. Potrebno je vsestransko usklajevanje med deležniki, ki se bo osredotočalo na mlade, meni naša posebna gostja, izvršna direktorica albanskega nacionalnega mladinskega kongresa Dafina Peci.
Dafina Peci je postala izvršna direktorica albanskega nacionalnega mladinskega kongresa leta 2016, potem ko je bila dve leti zapored njegovega predsednica. Od leta 2017 poučuje tudi na oddelku za politične vede Univerze v Tirani. Bila je članica delovne skupine za ustanovitev regionalnega urada za sodelovanje mladih, nato pa je zastopala Albanijo v njegovem svetu direktorjev in bila predstavnica mladih v njegovem upravnem odboru. Ima diplomo iz političnih ved in mednarodnih odnosov ter magisterij iz regionalnih politik in varnosti. Zaključila je tudi podiplomsko specializacijo na področju varnosti po konfliktih, gradnje miru in institucij za posredovanje.
Mladi so pomembni sodelavci, in to ne le kot prihodnji voditelji, temveč tukaj in zdaj. Njihov zagon, domišljija in želja po tem, da bi uresničili odlične zamisli, so bistvenega pomena za napredek družbe. Dejavno udejstvovanje mladih spodbuja demokratične vrednote, družbeni napredek in osebno rast. Nosilcem odločanja omogoča, da se seznanijo s težavami, ki jim je treba nameniti pozornost.
Mladi so pomembni sodelavci, in to ne le kot prihodnji voditelji, temveč tukaj in zdaj. Njihov zagon, domišljija in želja po tem, da bi uresničili odlične zamisli, so bistvenega pomena za napredek družbe. Dejavno udejstvovanje mladih spodbuja demokratične vrednote, družbeni napredek in osebno rast. Nosilcem odločanja omogoča, da se seznanijo s težavami, ki jim je treba nameniti pozornost.
Mladi v Albaniji so zelo navdušeni nad približevanjem Evropski uniji, vendar to navdušenje ni podprto z ustreznimi informacijami, znanjem ali orodji za sodelovanje.
Albanija bi lahko veliko pridobila, tako da bi mlade opolnomočila za njihovo smiselno sodelovanje v programih in projektih. To bi mladim Albancem pomagalo izraziti njihove potrebe in prednostne naloge ter delovati za spremembe, ki jih želijo videti.
Albanski nacionalni mladinski kongres je pri sodelovanju z mladimi velik del svojih prizadevanj usmeril v vprašanje, v kolikšni meri lahko aktivizem civilne družbe in udejstvovanje mladih spremenita družbo. Da bi okrepili dejavnosti in udeležbo mladih v albanskem procesu vključevanja v EU, je nujno treba resno razmisliti o pridobljenih izkušnjah, začenši s trdnimi partnerstvi, ki bodo dali prednost mladim, vlaganjem v mlade kot dragoceno naložbo in spodbujanjem večje sinergije med vsemi ustreznimi deležniki. Vse to je po mojem mnenju bistvenega pomena.
Partnerstvo z mladimi in civilno družbo za pospešitev procesa vključevanja Albanije v EU
Razen tega, da so mladi naše resnično upanje, so tudi glavni nosilci sprememb, ki Albaniji pomagajo pri napredovanju – ne le na poti boljše prihodnosti, temveč tudi najboljše možne sedanjosti. Imajo pogum, ideale in voljo, da udejanjijo celo najtežje uresničljive koncepte. Mladostniki, ki dejavno sodelujejo v družbi, ne le krepijo svojo osebno in družbeno rast, temveč tudi spodbujajo bolj demokratično družbo in nosilcem odločanja ponujajo dragocene vpoglede v vrsto vprašanj in pojavov, ki terjajo rešitve. Opolnomočenje in angažiranost mladih z njihovo smiselno udeležbo v dejavnostih in programih, ki obravnavajo njihove potrebe in cilje, bi bila za Albanijo izjemno koristna.
Sodelovanje ni le koncept temeljnih človekovih pravic, temveč je tudi praktično sredstvo za spodbujanje aktivnega državljanstva za vse. Čeprav sta glasovanje na volitvah in kandidiranje za funkcijo bistvena elementa demokratičnega udejstvovanja, sodelovanje mladih v vsakdanjem življenju zajema mnogo več. Predpogoji za aktivno državljanstvo vključujejo pravico in priložnosti za sodelovanje, pa tudi sredstva, prostor, orodja in po potrebi finančno podporo, s čimer je mogoče vplivati na odločanje in sodelovati pri ukrepih in dejavnostih, ki krepijo in vzdržujejo družbo ter jo delajo odpornejšo.
V tem smislu je razširitev mrež organizacij civilne družbe bistvena pomena za zagotavljanje dodatnih prostorov za vključevanje mladih in njihovo opolnomočenje. Organizacije civilne družbe lahko poiščejo najboljše prakse, se učijo druga od druge, izmenjujejo informacije in odkrivajo nove zamisli prek sodelovanja, vzpostavljanja mrež in ustvarjanja sinergije. Hkrati jim to omogoča uporabo dodatnih sredstev v okviru stebrov njihovega skupnega dela ter usklajevanje politik in programov. Organizacije civilne družbe s svojimi dejavnostmi mlade opolnomočijo, kar prispeva tudi h krepitvi zastopanosti in participacije skupin mladih v družbi.
Upam, da se bodo te dejavnosti razširile in predstavljale klic k aktivizmu mladih in civilne družbe, da bi izkoristili potencial in inovacije, ki jih lahko mladi prinesejo albanski družbi in tako izrišejo pot za socialno, kulturno in gospodarsko rast.
Da pa bi okrepili smiselno dejavno udeležbo mladih, njihovo zastopanost in vodenje v družbi, je treba še veliko postoriti. Vključevanje mladih bi moralo spremljati tudi ustvarjanje in prednostno razvrščanje prostorov, ki bi jim nudili dostop do informacij in priložnosti za dialog in izmenjavo znanja z vrstniki, deležniki in nosilci odločanja.
Ocena učinka z vidika mladih je orodje EU, katerega namen je zagotoviti večjo udeležbo mladih pri oblikovanju politik. V EESO se je pravkar zaključil postopek za prijave za oceno učinka z vidika mladih, predsednica skupine EESO za mlade Katrīna Leitāne pa je z nami delila, kaj bo to prineslo mladinskim organizacijam, ki bodo izbrane za sodelovanje pri delu EESO.
Ocena učinka z vidika mladih je orodje EU, katerega namen je zagotoviti večjo udeležbo mladih pri oblikovanju politik. V EESO se je pravkar zaključil postopek za prijave za oceno učinka z vidika mladih, predsednica skupine EESO za mlade Katrīna Leitāne pa je z nami delila, kaj bo to prineslo mladinskim organizacijam, ki bodo izbrane za sodelovanje pri delu EESO.
Piše Katrīna Leitāne, predsednica skupine EESO za mlade
Mladi in njihovi interesi so v političnem življenju na splošno premalo zastopani, čeprav so pripravljeni, želji in sposobni sodelovati. Z vključevanjem vidika mladih v delo EESO bodo politike EU bolj predstavniške in odporne. EESO, dom evropske civilne družbe, bi moral biti glavna institucija EU, ki zastopa stališča mladih.
Piše Katrīna Leitāne, predsednica skupine EESO za mlade
Mladi in njihovi interesi so v političnem življenju na splošno premalo zastopani, čeprav so pripravljeni, želji in sposobni sodelovati. Z vključevanjem vidika mladih v delo EESO bodo politike EU bolj predstavniške in odporne. EESO, dom evropske civilne družbe, bi moral biti glavna institucija EU, ki zastopa stališča mladih.
Že vrsto let si EESO prizadeva, da bi glas mladih bolje vključil v svoje delo in postopek odločanja na ravni EU. Pred letom dni je ustanovil skupino EESO za mlade, da bi formaliziral njihovo sodelovanje. Z mnenjem o oceni učinka EU z vidika mladih, ki je bilo objavljeno septembra 2022, pa je postal prva institucija EU, ki se je zavezala tem prizadevanjem. Aprila 2024 je storil še en velik korak naprej, saj je sprejel metodologijo za izvajanje Mladinskega testa EU v EESO.
Mladinski test EU je orodje za krepitev udeležbe mladih in dosledno vključevanje njihovih stališč v oblikovanje politik. Zajema posvetovanje, ocene učinka in ukrepe za blažitev. V EESO to pomeni, da bodo predstavniki mladih sodelovali s člani EESO pri pripravi nekaterih mnenj. Konkretneje bodo sodelovali na sejah in posvetovanjih, pripravljali pisne prispevke ter po možnosti spremljali učinek mnenj. Pri posameznem mnenju bo v imenu vseh zainteresiranih mladinskih organizacij sodeloval po en predstavnik mladih.
Pobuda je trenutno v fazi uvajanja. Junija letos je bil objavljen razpis za mladinske organizacije, ki so se lahko prijavile za sodelovanje, in EESO je prejel več kot 100 kandidatur. Izbrane organizacije bodo redno obveščene o novih mnenjih in bodo vprašane, ali želijo pri njih sodelovati. Končno odločitev o tem, za katera mnenja bo EESO izvedel Mladinski test EU, bodo sprejela predsedstva strokovnih skupin oziroma komisije CCMI.
Skupina za mlade se je pri pripravi te metodologije oprla na izkušnje iz zelo uspešnega pilotnega projekta. Vsaka od strokovnih skupin oziroma komisija CCMI v EESO je izbrala eno mnenje in skupaj so v njihovo pripravo uspešno vključile 20 predstavnikov mladih. Mnenja so obravnavala različne teme, od evropskega semestra do obrambe demokracije.
Skupina EESO za mlade si prizadeva poiskati najboljši način za smiselno vključevanje mladinskih organizacij. Naslednji korak je začetek izvajanja pobude ter njeno redno pregledovanje in izboljševanje!
V velikih multinacionalnih družbah je trenutno več kot 1.200 evropskih svetov delavcev. Ti organi so pomembno orodje za zagotavljanje demokracije na delovnem mestu, saj imajo pravico, da od glavnega poslovodstva podjetja prejemajo informacije o nadnacionalnih zadevah in podajo svoje mnenje. To se nanaša na trenutne gospodarske in finančne razmere ter verjeten razvoj v zvezi z delovnimi mesti, naložbami ali novimi delovnimi metodami. Evropski sveti delavcev nimajo pravice, da se pogajajo o sporazumih.
V velikih multinacionalnih družbah je trenutno več kot 1.200 evropskih svetov delavcev. Ti organi so pomembno orodje za zagotavljanje demokracije na delovnem mestu, saj imajo pravico, da od glavnega poslovodstva podjetja prejemajo informacije o nadnacionalnih zadevah in podajo svoje mnenje. To se nanaša na trenutne gospodarske in finančne razmere ter verjeten razvoj v zvezi z delovnimi mesti, naložbami ali novimi delovnimi metodami. Evropski sveti delavcev nimajo pravice, da se pogajajo o sporazumih.
Ker se odločitve podjetij sprejemajo predvsem na sedežu, izvajajo pa v celotni strukturi družbe, se pomen teh organov povečuje. Evropski sveti delavcev pomagajo predstavnikom delavcev bolje razumeti odločitve podjetja. Hkrati sta lahko ustrezno obveščanje in posvetovanje v pomoč upravi pri oblikovanju odločitev, da jih je mogoče nemoteno izvajati v vseh državah.
Vendar dokazi kažejo, da obstajajo resne pomanjkljivosti v sedanji direktivi o evropskem svetu delavcev (iz leta 2009) in pri njenemu izvajanju. Predvsem številni evropski sveti delavcev nimajo možnosti, da začnejo postopek na sodišču, če so njihove pravice kršene. Analiza prejšnjih sodnih postopkov in sodb kaže, da obstajajo pravne negotovosti, zlasti v zvezi z opredelitvami pojmov „obveščanje“, „posvetovanje“, „nadnacionalen“ in „zaupnost“, pa tudi glede pravice evropskih svetov delavcev, da za pomoč zaprosijo strokovnjake (npr. pravna pomoč ali sindikalni zastopniki). Poleg tega se uporablja več zastarelih predpisov, ki jih je treba prilagoditi trenutnim razmeram na svetovni ravni.
Podjetja in njihova delovna sila se soočajo z večplastnimi izzivi: digitalizacija, ukrepi proti podnebnim spremembam, demografija, znanja in spretnosti. Te spremembe so lahko moteče in tudi lahko vplivajo na konkurenčnost podjetja, socialno varnost in produktivnost delavcev. Znanstvene raziskave dokazujejo, da se z učinkovitim uveljavljanjem pravice do obveščanja, posvetovanja in/ali udeležbe delavcev krepi trajnostni vidik odločitev podjetij in njihova konkurenčnost, kar kaže, da imajo lahko evropski sveti delavcev ključno vlogo pri izvajanju pravičnega prehoda.
Zato je potrebna revizija direktive, da se zagotovita pravna varnost in pravilno delovanje evropskih svetov delavcev. S hitro in nemoteno izvedbo revizije direktive bi morali odpraviti obstoječe pomanjkljivosti in zagotoviti, da bodo evropski sveti delavcev pripravljeni na prihodnost. V mnenju EESO je ocenjen predlog Komisije, zakonodajalcema pa je danih več konkretnih predlogov za nadaljnje izboljšanje direktive.
EESO je začel izvajati nov program za nadaljnji razvoj odnosov s skupnostjo nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov. Namen te pobude je omogočiti rednejše izmenjave o prednostnih temah, načrtovanih mnenjih in poročilih ter dobrih praksah.
EESO je začel izvajati nov program za nadaljnji razvoj odnosov s skupnostjo nacionalnih ekonomsko-socialnih svetov. Namen te pobude je omogočiti rednejše izmenjave o prednostnih temah, načrtovanih mnenjih in poročilih ter dobrih praksah.
Prva takšna izmenjava je potekala marca v Franciji, ko je predsednica skupine EESO za mladino Katrīna Leitāne šla na dvodnevni obisk francoskega ekonomskega, socialnega in okoljskega sveta (ESEC), da bi izmenjala mnenja o mladinskih politikah. In rezultat? Nove ideje za spodbujanje mladinske agende na ravni EU in nacionalni ravni, vključevanje pričakovanj mladih v dejavnosti EESO in navezava stikov z novimi kolegi, ki se ukvarjajo z isto temo v državi članici.
Katrīna Leitāne v tem videoposnetku deli svoje vtise o svojem delovnem obisku in plodnih izmenjavah z ESEC v Franciji.
Več informacij o programu izmenjave najdete na naši spletni strani, kliknite tukaj.
Za vse informacije se obrnite na tajništvo enote CSS za odnose z nacionalnimi ekonomsko-socialnimi sveti in civilno družbo (EESC-ESCS-relations@eesc.europa.eu).
EESO je poudaril pomen vključevanja vidikov mladih v politike EU in mladinske organizacije pozval, naj sodelujejo pri mladinskem testu EESO, pobudi, katere cilj je povečati glas mladih pri oblikovanju politik.
EESO je poudaril pomen vključevanja vidikov mladih v politike EU in mladinske organizacije pozval, naj sodelujejo pri mladinskem testu EESO, pobudi, katere cilj je povečati glas mladih pri oblikovanju politik.
EESO je nedavno objavil razpis, v katerem je mladinske organizacije pozval k prijavi za sodelovanje pri mladinskem testu EESO. Rok za prijave je 30. junij 2024. Izbrane organizacije bodo izbrale mnenja EESO, na katera želijo vplivati, se udeležile sej in posvetovanj ter zagotovile pisne prispevke. Prijavijo se lahko organizacije, ki so demokratično ustanovljene, spoštujejo načela Evropske konvencije o človekovih pravicah, njihove dejavnosti ali organe odločanja pa vodijo mladi.
EESO je v preteklem letu poskusno izvajal ta test in predstavnikom mladih po vsej Evropi omogočil, da prispevajo k razpravam o pomembnih vprašanjih, kot so demokracija, skupna kmetijska politika in sodelovanje mladih med EU in Združenim kraljestvom. Uspeh tega pilotnega projekta je privedel do njegove uvedbe kot stalnega orodja, EESO pa k sprejetju podobnih ukrepov poziva tudi druge institucije EU.
Med nedavno razpravo na plenarnem zasedanju so predstavniki mladih izrazili zadovoljstvo s pobudo, ki jim omogoča sodelovanje ne le pri temah, v središču katerih so tradicionalno mladi, temveč tudi pri temah, kot je podnebna kriza.
Predsednik EESO Oliver Röpke je pobudo izpostavil kot temeljno politično zavezo in poudaril potrebo po stalnem sodelovanju mladih v procesu odločanja EU. Opozoril je, da volitve ne bi smele biti edina priložnost, da se sliši glas mladih, in da bodo prek mladinskega testa redno sodelovali v politikah EU.
Katrīna Leitāne, predsednica ad hoc skupine EESO za mlade, je opozorila na napredek pri vključevanju mladih v odločanje v EU in opozorila, da je mladinski test živ dokument, ki se bo razvijal z izkušnjami. Elias Dray, podpredsednik Evropskega mladinskega foruma, je pohvalil vodilno vlogo EESO in spodbudil mladinske organizacije, naj se pridružijo pobudi in poskrbijo za to, da bodo njihovi pogledi oblikovali prihodnja mnenja EESO.
Plenarnega zasedanja EESO se je udeležila tudi albanska ministrica za mladino in otroke Bora Muzhaqi. Njena država si prizadeva postati vzor na področju mladinske politike in pokazati, kako pomembno je na odgovornih položajih imeti ljudi, ki so pristojni izključno za vprašanja mladih. „Resno verjamem, da z današnjim delom z mladimi in za mlade pripravljamo mlade na prihodnost. Dajemo jim večjo vlogo, da postanejo voditelji današnjega sveta, da bi lahko podedovali trajnosten in ekološko raznolik planet.“
EESO ima z Albanijo odlične delovne odnose, kar kaže na ključno vlogo nadnacionalnega partnerstva pri spodbujanju udeležbe mladih na vseh ravneh upravljanja.
EESO je tej pobudi zavezan od septembra 2022, ko je sprejel mnenje o oceni učinka EU z vidika mladih. Stalna prizadevanja EESO, vključno z letnim dogodkom Vaša Evropa, vaš glas!, dodatno dokazujejo njegovo zavezanost krepitvi udeležbe mladih v procesu odločanja EU.
Priporočila z letošnjega dogodka, ki je potekal marca 2024, so namenjena voditeljem EU v novem mandatu in so na voljo na spletu. (ks)
Evropska komisija je predlagala cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za 90 % do leta 2040, da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na majskem plenarnem zasedanju ta cilj podprl in poudaril, da je v skladu s priporočili znanstvenikov za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
Evropska komisija je predlagala cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za 90 % do leta 2040, da bi do leta 2050 dosegli podnebno nevtralnost. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je na majskem plenarnem zasedanju ta cilj podprl in poudaril, da je v skladu s priporočili znanstvenikov za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.
S svojo podporo je EESO opozoril na pomen pravičnega prispevka k svetovnim podnebnim prizadevanjem ob hkratnem zagotavljanju konkurenčnosti evropske industrije med prehodom na nizkoogljično gospodarstvo. Teppo Säkkinen, poročevalec za mnenje Podnebni cilj EU za leto 2040, je poudaril potrebo po brezogljičnem elektroenergetskem sistemu do leta 2040, ki bi spodbudil razogljičenje industrije, prometa in stavb, ter se zavzel za dejansko zmanjšanje emisij s postopnim opuščanjem fosilnih goriv.
EESO je posvaril pred prevelikim zanašanjem na odvzem ogljika zaradi nevarnosti, kot so gozdni požari in škodljivci, ter pozval k pravemu ravnovesju med zmanjšanjem emisij in odvzemom ogljika. Naslednja faza podnebne politike EU bi se morala osredotočiti na naložbe, da bi ustvarili trdno gospodarstvo, povečali energetsko varnost in ustvarili visokokakovostna delovna mesta. Pri tem sta ključna doseganje cilja 55-odstotnega zmanjšanja emisij do leta 2030 in izvajanje zakonodaje „Pripravljeni na 55“.
EESO poziva, naj proizvodnja električne energije do leta 2040 postane brezogljična, takoj nato pa še ogrevanje in hlajenje. Čista in cenovno dostopna energija je bistvena za razogljičenje industrije, stavb in prometa.
EESO je tudi predlagal, naj se v dialogu s kmeti in deležniki oblikuje cilj za zmanjšanje emisij v agroživilskem sektorju, ki bo zagotavljal prehransko varnost in upošteval različne naravne danosti v EU.
Javna podpora in sodelovanje deležnikov sta ključna za doseganje cilja za leto 2040. EESO zato poziva k obsežnemu dialogu, tudi s socialnimi partnerji, civilno družbo in državljani, pri določanju ciljev in oblikovanju politik.
V času, ko EU pripravlja zakonodajni predlog za cilj za leto 2040, EESO poudarja, da je potrebno celovito preverjanje konkurenčnosti v primerjavi z drugimi večjimi gospodarstvi, da bi obdržali svetovno konkurenčnost in industrijsko bazo Evrope, hkrati pa ohranili visoke okoljske in socialne standarde. (ks)
EESO je na majskem plenarnem zasedanju sprejel dve mnenji, v katerih je poudaril bistveno vlogo kohezijske politike, ki je pri prihodnjih širitvah glavni instrument EU za financiranje regionalnega razvoja. Med drugim je pozval, naj se v pristopne pogodbe vključijo instrumenti za zagotavljanje skladnosti, da bi obravnavali morebitne izzive po pristopu, kot so vprašanja izseljevanja in pravne države.
EESO je na majskem plenarnem zasedanju sprejel dve mnenji, v katerih je poudaril bistveno vlogo kohezijske politike, ki je pri prihodnjih širitvah glavni instrument EU za financiranje regionalnega razvoja. Med drugim je pozval, naj se v pristopne pogodbe vključijo instrumenti za zagotavljanje skladnosti, da bi obravnavali morebitne izzive po pristopu, kot so vprašanja izseljevanja in pravne države.
EESO je v novem sklopu priporočil poudaril pomen vključevanja in krepitve vloge organizacij civilne družbe za učinkovito uporabo kohezijskih sredstev. Uspešnost kohezijske politike se meri glede na njene rezultate v družbi ter na lokalni in regionalni ravni, ne le glede na obseg gospodarskih naložb. Krepitev zmogljivosti javne uprave je ključnega pomena za doseganje kohezije.
V razpravi na plenarnem zasedanju s komisarko za kohezijo in reforme Eliso Ferreira in predsednikom Evropskega odbora regij Vascom Alvesom Cordeirom je bil poudarjen pomen predpristopne pomoči in krepitve vloge organizacij civilne družbe.
Predsednik EESO Oliver Röpke in drugi govorniki so poudarili potrebo po trdni kohezijski politiki za reševanje izzivov širitve EU in preprečevanje razdrobljenosti v EU. Prilagajanje pomoči regijam kandidatkam je bistveno za mir in blaginjo, ključna priporočila pa so bila krepitev izobraževanja, vključevanje organizacij civilne družbe in uporaba posebnih mehanizmov za države, kot je Ukrajina.
EESO je opozoril tudi na širše učinke širitve na sedanje države članice in poudaril potrebo po dodatnih sredstvih za prizadete regije. V devetem kohezijskem poročilu se poziva k prilagajanju novim izzivom z vlaganjem v MSP, krepitvijo lokalnih uprav in podpiranjem pravičnega dostopa do zaposlitve. Dinamična kohezijska politika je bistvena za sprostitev gospodarskega potenciala EU in zagotavljanje učinkovitega vključevanja novih držav članic. (tk)
Nuklearna medicina in dobava radioaktivnih izotopov morata biti glavna prednostna naloga Evropske unije, če želimo vsem bolnikom v Evropi nuditi enak dostop do zdravljenja raka.
Nuklearna medicina in dobava radioaktivnih izotopov morata biti glavna prednostna naloga Evropske unije, če želimo vsem bolnikom v Evropi nuditi enak dostop do zdravljenja raka.
EU in države članice bi morale zagotoviti finančna sredstva za medicinske radiološke in jedrske tehnologije. Hkrati bi morale okrepiti sodelovanje, da bi odpravile regulativne ovire za dobavo radioaktivnih izotopov in zmanjšale odvisnost od surovin iz tretjih držav.
Poročevalca Alena Mastantuono in Philippe Charry sta bila odločna, da je sprejetje drznih političnih odločitev in pametne ureditve edini način za boljšo oskrbo z radioaktivnimi izotopi v Evropi in zadovoljitev naraščajočega povpraševanja bolnikov.
Slikanje z uporabo nuklearne medicine pri diagnosticiranju različnih bolezni, kot so rak ali srčna obolenja, vsako leto izkoristi do deset milijonov evropskih pacientov. Radiološke in jedrske tehnologije, pri katerih se uporabljajo radioaktivni izotopi, so bistvene v boju proti raku v vseh fazah oskrbe, pri zgodnjem odkrivanju, diagnosticiranju, zdravljenju in paliativni oskrbi. (mp)
