Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 17. in 18. oktobra organiziral svoj najpomembnejši letni komunikacijski dogodek Povezovanje EU, ki se ga udeležujejo komunikatorji iz organizacij civilne družbe. Letošnji seminar z naslovom Branik demokracije: pomoč preživetju in razcvetu novinarstva se je osredotočil na trenutno stanje na področju medijev in njihov položaj v družbi. Na seminarju je bilo izpostavljeno, da so novinarji pod vse večjim pritiskom vlad in zasebnih interesov, ki omejujejo svobodo medijev. Poleg običajnih ovir se zdaj soočajo z vzponom generativne umetne inteligence, ki je sicer koristna, hkrati pa ogroža gospodarske temelje novinarstva.

„Kaj je resnica? To vprašanje, ki si ga zastavljamo že leta, je znova aktualno zaradi uporabe umetne inteligence v lažnih novicah, teorijah zarote in avtoritarnih vladah, kar je sistematična grožnja ozaveščeni in spoštljivi razpravi na podlagi preverjenih informacij. Zdaj je čas, da skupaj poiščemo odgovore na vprašanja, ki jih imamo vsi v EU,“ je dejal predsednik EESO Oliver Röpke.

"Le malo ljudi bi lahko pred 20 leti napovedalo, da nas v letu 2024 večina ne bo več brala jutranjega časopisa ob kavi, temveč bo brskala po telefonih in novice prebirala na spletnih mestih z novicami in vse pogosteje tudi v družbenih medijih," je povedal Aurel Laurenţiu Plosceanu, podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje. "Poleg novih izzivov ostajajo nerešeni stari izzivi. Novinarji se še vedno borijo proti svojim starim sovražnikom, ki so med drugim cenzura, nepregledno lastništvo medijev in nezadostno financiranje.“

Ricardo Gutiérrez, generalni sekretar Evropske zveze novinarjev, je poudaril, da bi bilo treba delo novinarjev obravnavati kot „javno službo“ ali „javno dobro“, ki ga ogrožajo gospodarski izzivi, nadlegovanje s tožbami (strateške tožbe za onemogočanje udeležbe javnosti) in neposredno nasilje (v EU je bilo od leta 2015 ubitih 14 novinarjev).

„Novinarstvo postaja nevarnejši poklic kot kdaj koli prej,“ je dejal izvršni direktor Evropske ustanove za demokracijo Jerzy Pomianowski, in pri tem omenil preganjanje novinarjev v Belorusiji. Andrey Gnyot, beloruski filmski ustvarjalec, aktivist in novinar, ki je v hišnem priporu v Beogradu in mu grozi izročitev, je v video sporočilu povedal, da je največja grožnja za novinarstvo "groba sila, ki želi spodkopati resnico in dostojanstvo". Tudi Hanna Liubakova, beloruska novinarka, ki je bila v odsotnosti obsojena na 10-letno zaporno kazen, je povedala, da je v Belorusiji zaprtih 33 novinarjev in da bi bili že samo z dostopanjem do njenih družbenih medijev lahko obsojeni na zaporno kazen.

Dr. Alexandra Borchardt, višja novinarka, neodvisna svetovalka, medijska raziskovalka in glavna avtorica poročila Evropske zveze za radiodifuzijo z naslovom Zaupanja vredno novinarstvo v dobi generativne umetne inteligence, je malo provokativno dejala, da sta „novinarstvo in generativna umetna inteligenca v navzkrižju, ker novinarstvo temelji na dejstvih, generativna umetna inteligenca pa na izračunu verjetnosti in pri njej ne gre za dejstva. Zato je potrebno preverjanje dejstev,“ je poudarila v svojem osrednjem govoru Zaupanja vredne informacije v dobi generativne umetne inteligence.

Ga. Borchardt je medije opozorila na „digitalni razkorak“, ko del družbe sprejema umetno inteligenco, drugi pa se ji upirajo. Če se mediji ne bodo prilagodili, lahko v bitki za uporabo umetne inteligence pri modernizaciji in doseganju občinstva ostanejo poraženci. Med izzivi za medije, ki izhajajo iz generativne umetne inteligence, sta izguba prepoznavnosti novinarjev v poslovnem modelu, ki temelji na umetni inteligenci, in pomanjkljiv nadzor nad vsebino.

Zaradi poplave informacij, ki jih umetna inteligenca lahko množično proizvaja, bo morda občinstvo z njimi preobremenjeno. „Ali bodo mladi želeli postati novinarji, če to pomeni tekmovanje z umetno inteligenco?“ se je vprašala ga. Borchardt. (ll)

V tej številki:

• Sandra Parthie: Umetna inteligenca, izdelana v Evropi – mogoča, a potrebno je dodatno delo
• Alexandra Borchardt: Zaupanja vredno novinarstvo v času generativne umetne inteligence
• Lukaš Diko: Resnica kljub umorom novinarjev ne bo ostala zamolčana
• Nagrada Daphne Caruana Galizia za novinarstvo – spodbujanje novinarske odličnosti

Seminar o povezovanju EU 2024 je bil organiziran s podporo nagrade Daphne Caruana Galizia za novinarstvo. Evropski parlament vsako leto oktobra podeli to nagrado za pogumno raziskovalno novinarstvo. Več o nagradi in slovesni podelitvi nagrade za leto 2024, ki bo potekala 23. oktobra:

Na kratko

Nagrada Daphne Caruana Galizia za novinarstvo je bila uvedena leta 2021 kot priznanje malteški novinarki in blogerki, umorjeni leta 2017. Vsako leto se podeljuje za izjemno novinarsko delo, ki odraža temeljna načela in vrednote Evropske unije, kot so svoboda, demokracija, enakost, pravna država in človekove pravice.

Dobitnik nagrade za leto 2024 bo razglašen na slovesni podelitvi 23. oktobra ob 18.00 v Evropskem parlamentu v Strasbourgu. Prenos podelitve lahko spremljate tukaj. Neodvisna vseevropska žirija, v kateri so novinarji in strokovnjaki za komuniciranje, je izbrala 13 finalistov.

Udeležence bo najprej pozdravila podpredsednica Evropskega parlamenta Pina Picierno (odgovorna za nagrado), nato pa še predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Član žirije bo predstavil pregled nagrade, nato pa bo zmagovalcu podelil nagrado predstavnik lanskoletnih nagrajencev.

Ozadje

Nagrada je bila prvič podeljena projektu Pegasus, ki ga je usklajeval konzorcij Forbidden Stories, medtem ko sta bila dobitnika nagrade za leto 2022 Clément Di Roma in Carol Valade za dokumentarni film z naslovom „Srednjeafriška republika pod ruskim vplivom“. Leta 2023 je bila nagrada podeljena za skupno raziskavo o brodolomu migrantskega čolna pri Pilosu, ki so jo skupaj izvedli grška preiskovalna hiša Solomon v sodelovanju z družbo Forensis, nemško javno radiotelevizijo StrgF/ARD in britanskim časopisom The Guardian.

Seminar za medije

Pred podelitvijo nagrade bo enota Evropskega parlamenta za medijske storitve organizirala seminar za medije o zaščiti svobode medijev (23. oktobra ob 15.00). Pričakuje se, da se ga bo udeležilo približno 65 novinarjev, ki bodo sodelovali v navdihujočih govorih in razpravah, ki jim bo prisostvoval Matthew Caruana Galizia, novinar in sin Daphne Caruana Galizia.

Na programu so tudi pričevanja novinarjev, ki so se pri svojem delu soočali z grožnjami. Med njimi je tudi italijanska novinarka Stefania Battistini, ki je bila po poročanju o vojni nedavno dodana na ruski seznam iskanih oseb. Za spletni prenos kliknite tukaj.

Med govorniki na okrogli mizi o preiskovalnem novinarstvu v okviru seminarja Povezovanje EU 2024 je bil tudi Lukáš Diko, direktor Preiskovalnega centra Ján Kuciak. Spregovoril je o delu preiskovalnih novinarjev na Slovaškem danes, kjer so po začetni podpori svobodnemu tisku in boju proti korupciji po umoru Jána Kuciaka zdaj priča pomanjkanju zaupanja v neodvisne medije in sovražni nastrojenosti do novinarjev.

1.  Umor vašega kolega Jána Kuciaka je bil prvi umor novinarja na Slovaškem, odkar je postala neodvisna država, in je pretresel ne le vašo državo, temveč tudi EU. Je v sodnem postopku kaj novega glede storilcev?

Minilo je šest let in pol, odkar sta bila umorjena Ján Kuciak in njegova zaročenka Martina Kušnírová zaradi Jánovega preiskovalnega dela, vendar sojenje še vedno poteka in lahko še traja. Morilec, njegov voznik in posrednik so bili obsojeni na dolge zaporne kazni, toda na sojenju domnevnemu glavnemu načrtovalcu umora, podjetniku Marianu Kočnerju, in njegovi tesni sodelavki Aleni Zsuzsovi, ki naj bi po ugotovitvah preiskave umor naročila, se še vedno čaka na odločitev vrhovnega sodišča o pritožbah. Po sodbi prvostopenjskega sodišča je bila Alena Zsuzsová obsojena, Marian Kočner pa oproščen. Obstaja tudi možnost ponovnega sojenja, kar bo odvisno od prihodnje odločitve vrhovnega sodišča. Kočner in Zsuzsová že prestajata dolge zaporne kazni za druga kazniva dejanja. V Preiskovalnem centru Ján Kuciak (ICJK) smo zelo pozorno spremljali sojenje, saj je eden naših glavnih ciljev ohraniti Jánovo zapuščino in nadaljevati njegovo preiskovalno delo.

2. Kaj se je po vašem mnenju po začetnem šoku in protestih zaradi umorov, ki so privedli do odstopa takratnega predsednika vlade Roberta Fica, spremenilo v dojemanju javnosti, da je bil ponovno izvoljen?

Po umoru Jána in Martine leta 2018 je bila celotna družba pretresena. Na Slovaškem so potekali največji ljudski protesti po žametni revoluciji leta 1989, ki je privedla do padca komunizma. Zaradi protestov sta odstopila predsednik vlade Robert Fico in notranji minister Robert Kaliňák. Ljudje so podprli novinarje, vsi so želeli postati preiskovalni novinarji in skrbela jih je korupcija. Opozicija je to unovčila in na volitvah leta 2020 zmagala s programom boja proti korupciji. Kmalu zatem se je začela pandemija COVID-19 z vsemi težavami, slabim vodenjem in političnimi nemiri vred. Robert Fico je kot izkušen politik izkoristil proteste proti cepljenju, ki so mu dali dodaten zagon. Z začetkom vojne v Ukrajini je okrepil tudi prorusko propagando, kar je njegovi stranki Smer pomagalo ponovno pridobiti podporo. Slovaška je še posebej občutljiva na propagando in lažne novice, vse to pa je prispevalo k zmagi Roberta Fica in njegove stranke na volitvah leta 2023.

3. Kako nevarno je danes biti preiskovalni novinar na Slovaškem? S kakšnimi novimi grožnjami se soočate pri svojem delu?

V zadnjih nekaj letih so bili v državah članicah EU umorjeni štirje preiskovalni novinarji: Daphne Caruana Galizia na Malti leta 2017, Ján Kuciak na Slovaškem leta 2018, Giorgos Karaivaz v Grčiji leta 2021 in Peter de Vries na Nizozemskem leta 2021. V Evropi je zdaj postalo nevarno biti preiskovalni novinar. Lahko pa tudi vidimo, da umor enega novinarja drugih ne bo utišal in bo resnica prišla na dan, čemur smo bili priča v vseh teh državah.

Kljub tem grozljivim umorom še vedno prihaja do vse večjega števila verbalnih in spletnih napadov na novinarje na Slovaškem, kar pogosto spodbujajo politiki, vključno s predsednikom vlade, to pa privede do nadlegovanja in kampanj blatenja novinarjev. Ta sovražna nastrojenost do novinarjev in neodvisnih medijev vodi do drugih dejanj, usmerjenih proti njim. V zadnjem času se je povečalo število strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti, saj je na primer predsednik vlade Fico tožil glavnega urednika portala Aktuality.sk. zaradi uporabe njegove fotografije na naslovnici knjige. V najnovejšem primeru pa je šlo za zlorabo organov kazenskega pregona za ustrahovanje novinarjev, kar se je zgodilo našemu kolegu na ICJK. Vsi ti napadi povzročajo nezaupanje javnosti v neodvisne medije in vsesplošno sovražno nastrojenost do novinarjev. Število preiskovalnih novinarjev v državi se zato zmanjšuje in le malo mladih si želi delati v tem poklicu. Pozitivno pa je, da smo v ICJK začeli projekt Safe.journalism.sk, ki novinarjem omogoča usposabljanje na področju osebne in digitalne varnosti ter pravno in psihosocialno pomoč novinarjem, ki se soočajo z grožnjami in napadi.

Lukáš Diko je glavni urednik in direktor Preiskovalnega centra Ján Kuciak (ICJK). Je preiskovalni novinar in pomembna medijska osebnost z več kot 20-letnimi izkušnjami. Zaposlen je bil kot urednik novic, športa in javnih zadev na slovaški javni radioteleviziji RTVS. Je tudi soavtor etičnega kodeksa slovaških novinarjev, sprejetega leta 2011.