V naši novi rubriki Grem volit. Pa ti?, ki jo bomo objavljali do junija 2024, predstavljamo stališča naših gostov o tem, kako in zakaj se je treba udeležiti evropskih volitev. Tokrat je naša gostja Konstantina Manoli, 19-letna študentka iz Grčije, ki se je udeležila letošnjega dogodka Vaša Evropa, vaš glas!
V naši novi rubriki Grem volit. Pa ti?, ki jo bomo objavljali do junija 2024, predstavljamo stališča naših gostov o tem, kako in zakaj se je treba udeležiti evropskih volitev. Tokrat je naša gostja Konstantina Manoli, 19-letna študentka iz Grčije, ki se je udeležila letošnjega dogodka Vaša Evropa, vaš glas!
Vodilna pobuda EESO za mlade, ki je tokrat prvič potekala med tednom civilne družbe, je privabila več kot 100 mladih iz cele EU, držav kandidatk in Združenega kraljestva, ki so vneto razpravljali o demokraciji in prihodnosti Evrope.
Konstantina Manoli študira tuje jezike, prevajanje in tolmačenje na jonski univerzi v Grčiji. Je navdušena jezikoslovka, rada sodeluje v političnih razpravah in se zanima za globalna vprašanja.
osrednja tema tokratne številke je teden civilne družbe – vodilni dogodek, ki ga je EESO organiziral in gostil v začetku marca.
Teden civilne družbe je bil v času, ko je do evropskih volitev manj kot 100 dni, za EESO edinstvena priložnost, da ljudi iz vseh družbenih okolij poveže v razpravi o tem, kaj je zanje pomembno in kakšno evropsko prihodnost si želijo. Cel teden je več kot 800 predstavnikov organizacij civilne družbe in mladinskih skupin intenzivno razmišljalo o svojih ključnih sporočilih in pričakovanjih za voditelje, ki bodo na čelu EU v prihodnjih letih. Sporočilo, ki ga bom zagotovo prenesel naprej, je jasno: ljudje želijo več demokracije in udeležbe mladih, manj lažnih novic in gospodarstvo, ki koristi vsem. Evropa si ne more privoščiti, da bi prezrla glas civilne družbe, resničnega varuha naših demokracij.
Spoznanja, pridobljena med tednom civilne družbe, bodo vključena v resolucijo EESO o evropskih volitvah. Predhodna spoznanja iz tega tedna so objavljena na spletni strani EESO.
Naša priprava na volitve vključuje tudi krepitev odnosov z Evropskim parlamentom. Tako sem 27. februarja podpisal memorandum o soglasju s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, da bi poglobili sodelovanje med institucijama ter s tem promovirali evropske volitve, povečali volilno udeležbo, zlasti med tistimi, ki običajno ne volijo ali bodo volili prvič, ter se zoperstavili manipuliranju informacij. EESO bo v celoti spodbudil svojo obsežno mrežo po vsej EU, ki zajema delodajalce, delojemalce in organizacije civilne družbe, da bo lahko njihova vloga zares prišla do izraza. Dogovor je ključen za ustvarjanje zagona pred evropskimi volitvami 2024.
EESO si prizadeva za krepitev vloge organizacij civilne družbe ne le v Evropski uniji, temveč tudi v tujini. Februarja smo uradno predstavili pobudo za člane iz držav kandidatk, ki pomeni prelomnico v zgodovini EESO. Pobudo za vključitev predstavnikov iz držav kandidatk v delo EESO so toplo pozdravili podpredsednica Evropske komisije Věra Jourová, predsednik črnogorske vlade Milojko Spajić in predsednik albanske vlade Edi Rama, ki so se udeležili predstavitvega dogodka. Izbranih je bilo 131 članov iz držav kandidatk, ki sestavljajo nabor strokovnjakov civilne družbe in bodo v prihodnjih mesecih sodelovali pri delu Odbora. Naš skupni cilj je, da se vse države kandidatke postopoma približajo EU in se z napredkom pogajanj vse bolj vključujejo vanjo.
Živahna civilna družba in trden socialni dialog sta nepogrešljiva za dobro delujoče demokracije. Izrekanje dobrodošlice državam kandidatkam je pozitiven in logičen korak naprej za demokracijo v Evropi.
Glede na pomen gozdov za doseganje podnebnih in trajnostnih ciljev EU smo Floriana Marina, člana EESO in poročevalca za mnenje EESO Gozdovi EU – novi okvir EU za monitoring gozdov in strateške načrte, pozvali, naj nam prestavi zahteve EESO po okviru.
Glede na pomen gozdov za doseganje podnebnih in trajnostnih ciljev EU smo Floriana Marina, člana EESO in poročevalca za mnenje EESO Gozdovi EU – novi okvir EU za monitoring gozdov in strateške načrte, pozvali, naj nam prestavi zahteve EESO po okviru.
Naš gostujoči pisatelj je član EESO in poročevalec za mnenje o svežnju za obrambo demokracije Christian Moos. Navedel nam je razloge, zakaj EESO ne podpira predloga Komisije o svežnju, ki je povzročil precejšnje razburjenje, ko je bil decembra lani končno objavljen.
Naš gostujoči pisatelj je član EESO in poročevalec za mnenje o svežnju za obrambo demokracije Christian Moos. Navedel nam je razloge, zakaj EESO ne podpira predloga Komisije o svežnju, ki je povzročil precejšnje razburjenje, ko je bil decembra lani končno objavljen.
Uveljavljanje volilne pravice je brez dvoma zelo močno orodje za izražanje mnenj in vpliv na politike. Na volitvah načeloma izberemo kandidate, ki po našem mnenju najbolje zastopajo nas, naša prepričanja in naše vrednote. Toda ljudje, zlasti mladi, pogosto spregledamo, kakšno moč nam dajejo volitve.
Uveljavljanje volilne pravice je brez dvoma zelo močno orodje za izražanje mnenj in vpliv na politike. Na volitvah načeloma izberemo kandidate, ki po našem mnenju najbolje zastopajo nas, naša prepričanja in naše vrednote. Toda ljudje, zlasti mladi, pogosto spregledamo, kakšno moč nam dajejo volitve.
Vneto razlagamo, da želimo spremeniti svet, ustvariti boljšo prihodnost za vse in za naslednje generacije, toda nekje na pol poti, ko se nam zdi, da naša stališča, naše vrednote in naši ideali niso več pomembni in da nimamo več moči, se vdamo.
Kot mlada ženska iz Grčije zelo dobro poznam ta občutek. Vem, kako smo razočarani, če se naš glas ne sliši, če so naše pravice kršene in se počutimo brezmočne, ker se nam zdi, da ne moremo storiti več ničesar. Včasih se stvari kljub trudu ne razvijajo tako, kot smo načrtovali. V teh trenutkih, ko nas obdaja le odmev naših prizadevanj, pogosto pozabimo na temeljno resnico: naš glas je naša moč! Kot je nekoč dejal Barack Obama: Vsak glas šteje!
Žal se mi zdi, da nimam samo jaz takšnih izkušenj, kot Grkinja, mlada ali ženska. Tako se dejansko počutijo mnogi, ne glede na starost, narodnost, spol, veroizpoved ali druge osebne značilnosti.
Udeležba na volitvah je naš skupen glas za prihodnost, kakršno si želimo. Če stvari vzamemo v svoje roke, se bodo naše sanje in vrednote zrcalile v odločitvah, ki oblikujejo našo družbo. Moramo ukrepati, saj je naš glas odločilen in odpira vrata v prihodnost, ki jo bodo ustvarili mladi.
Ne pozabite na modre besede, ki jih je nekoč izrekel John Lewis: Če ne mi, kdo potem? Če ne zdaj, kdaj?
Evropski ekonomsko-socialni odbor predlaga, naj bo novi okvir EU za monitoring gozdov trajnosten, stroškovno učinkovit in operativno izvedljiv. Prav tako mora biti pravočasen, varen in zanesljiv, dinamičen, vključujoč in participativen, da bo možno tesno sodelovanje med znanostjo in prakso ter boljše načrtovanje in oblikovanje politik na podlagi dokazov.
Evropski ekonomsko-socialni odbor predlaga, naj bo novi okvir EU za monitoring gozdov trajnosten, stroškovno učinkovit in operativno izvedljiv. Prav tako mora biti pravočasen, varen in zanesljiv, dinamičen, vključujoč in participativen, da bo možno tesno sodelovanje med znanostjo in prakso ter boljše načrtovanje in oblikovanje politik na podlagi dokazov.
Bistveno je dopolnjevanje in preprečevanje podvajanja podatkov, ki so že zajeti v veljavni zakonodaji, ki se nanaša na politiko glede podnebja in zraka, biotsko raznovrstnost in skupno kmetijsko politiko.
V zvezi s podnebnimi spremembami so poleg podatkov o razvoju podeželja, krožnem gospodarstvu in znanosti potrebni tudi dolgoročni podatki. Pomembno je zagotoviti interoperabilnost ter enako razčlenjenost, tehnologijo in pogostost, zlasti kadar se dodatni podatki zbirajo v vseh državah članicah EU. Nenehno bi si bilo treba prizadevati za zmanjšanje upravnega bremena in izogibanje pretirani birokraciji, kot je večkratno zbiranje in sporočanje podatkov. Gospodarske, socialne in okoljske podatke o gozdovih bi morali obravnavati kot enako pomembne.
Nikoli ni preveč poudarjanja pomena spoštovanja pravic zasebne lastnine in lastništva podatkov, zlasti v okviru načela subsidiarnosti. Predvsem pa mora v infrastrukturi za podatke o gozdovih prevladati javni interes.
Vsaka država članica EU, ki ima koristi od gozdov, bi morala imeti dolgoročni načrt za gozdove, ki bi dopolnjeval druge strategije za gozdove in les ter bil popolnoma skladen s cilji trajnostnega razvoja. Ob upoštevanju večstranskega pomena gozdov bi bilo treba v strukturo načrtov za gozdove poleg načela partnerstva in vključevanja civilne družbe v razvoj in izvajanje dolgoročnih načrtov za gozdove vključiti tudi socialne in gospodarske vidike.
Okrepiti bi bilo treba vlogo Stalnega odbora za gozdarstvo, ki bi moral vključevati ustrezne akterje civilne družbe.
Zaskrbljenost zaradi zlonamernih vplivov sovražnih držav, kot je Rusija, je povsem upravičena. Obstaja več primerov ugodnih posojil za skrajno desničarske stranke, položajev v nadzornih svetih za bivše politike, dobičkonosnih pogodb za sumljive podjetnike in financiranja domnevnih nevladnih organizacij.
Zaskrbljenost zaradi zlonamernih vplivov sovražnih držav, kot je Rusija, je povsem upravičena. Obstaja več primerov ugodnih posojil za skrajno desničarske stranke, položajev v nadzornih svetih za bivše politike, dobičkonosnih pogodb za sumljive podjetnike in financiranja domnevnih nevladnih organizacij.
Zato moramo biti zelo pozorni, ko gre za evropske volitve. Kljub nekaterim dobrim priporočilom državam članicam pa je sveženj za obrambo demokracije veliko prepozen. Prvič, Komisija je sveženj pripravila pozno. Nato je na začetku poletja 2023 predlog preložila za več kot pol leta, ker je bila kritika zakonodajnega predloga, ki naj bi ga sveženj vključeval, zelo močna in soglasna.
Končni sveženj, objavljen decembra, pa je potrdil najhujše strahove. Predlagana direktiva bi stigmatizirala nevladne organizacije, ki prejemajo sredstva od vlad držav, ki niso članice EU, kot so ZDA. Že sam predlog je lahko izgovor za avtoritarne vlade, ki uporabljajo zakone o tujih agentih, da utišajo vsakršno demokratično opozicijo.
Poleg tega so opredelitve v direktivi nejasne, za dejanske moskovske agente pa obstajajo ogromne vrzeli. Predstavniki organizirane civilne družbe se sprašujejo, zakaj Komisija ne vzpostavlja splošnega registra za preglednost, ki bi zajemal vse zastopnike interesov in bi bil združljiv z veljavno zakonodajo na nacionalni ravni ter bi ustvaril jasno in varno pravno podlago za vse deležnike.
Komisija bi morala ta osnutek direktive umakniti in sprejeti celovitejši pristop k njenemu nasledniku leta 2025, ki ne bo šel na roke sovražnikov demokracije.
Naš posebni gost je Bruno Kaufmann, ambasador evropske državljanske pobude, edinstvenega instrumenta, ki državljanom EU omogoča, da predlagajo novo evropsko zakonodajo. Pojasnil nam je, zakaj je evropska državljanska pobuda tako izjemno pomembna in zakaj bo morda nekega dne, če bo uspešna, veljala za enega največjih demokratičnih dosežkov od uvedbe splošne in enakopravne volilne pravice v 20. stoletju.
Naš posebni gost je Bruno Kaufmann, ambasador evropske državljanske pobude, edinstvenega instrumenta, ki državljanom EU omogoča, da predlagajo novo evropsko zakonodajo. Pojasnil nam je, zakaj je evropska državljanska pobuda tako izjemno pomembna in zakaj bo morda nekega dne, če bo uspešna, veljala za enega največjih demokratičnih dosežkov od uvedbe splošne in enakopravne volilne pravice v 20. stoletju.
Bruno Kaufmann je švedski politični znanstvenik in novinar ter avtor številnih publikacij o sodobni neposredni in predstavniški demokraciji, ki so bile objavljene v več kot 40 jezikih. Je poročevalec o demokraciji po svetu v mednarodni redakciji švicarske radiotelevizije SWI swissinfo.ch, kjer pokriva Severno Evropo. Je soustanovitelj in član upravnega odbora organizacij za podporo demokraciji, kot so Initiative and Referendum Institute, Democracy International in Global Forum on Modern Direct Democracy. Je tudi direktor za mednarodno sodelovanje pri Swiss Democracy Foundation.
Več kot 100 mladih iz EU, držav kandidatk in Združenega kraljestva se je zbralo na dogodku Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS) ter si delilo poglede in priporočila za prihodnost Evropske unije. Ker se bližajo evropske volitve, se je dogodek YEYS 2024 osredotočil na boj proti neudejstvovanju in na spodbujanje udeležbe mladih.
Več kot 100 mladih iz EU, držav kandidatk in Združenega kraljestva se je zbralo na dogodku Vaša Evropa, vaš glas! (YEYS) ter si delilo poglede in priporočila za prihodnost Evropske unije. Ker se bližajo evropske volitve, se je dogodek YEYS 2024 osredotočil na boj proti neudejstvovanju in na spodbujanje udeležbe mladih.
Glavna priporočila:
Uvedba kvote mladih za volitve v Evropski parlament
Sprejetje direktive, ki bo zahtevala spoštovanje človekovih pravic in upoštevanje okoljskih vidikov v dobavnih verigah in poslovanju podjetij
Vzpostavitev pravnega okvira za družbene medije za boj proti polarizaciji in dezinformacijam
Razvoj standardizirane strategije o spolnih in reproduktivnih pravicah
Izvajanje posebnih smernic za obdavčitev blaga, ki škoduje podnebju, pri čemer bi izkupiček namenili financiranju podnebju prijaznih pobud
Predlogi bodo posredovani institucijam in oblikovalcem politik EU ter bodo prispevali k rezultatom tedna civilne družbe in resoluciji EESO o prihodnjih evropskih volitvah. (gb)
