Euroobmočje se v primerjavi s svetovnimi partnerji, kot so ZDA, sooča s perečimi izzivi, ki so: nizka produktivnost dela, slabitev konkurenčnosti in upočasnitev gospodarskega zagona. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva k nujni in usklajeni strategiji, s katero bi ta trend obrnili.
Euroobmočje se v primerjavi s svetovnimi partnerji, kot so ZDA, sooča s perečimi izzivi, ki so: nizka produktivnost dela, slabitev konkurenčnosti in upočasnitev gospodarskega zagona. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva k nujni in usklajeni strategiji, s katero bi ta trend obrnili.
EESO je v mnenju Ekonomska politika euroobmočja 2025 predstavil načrt za spodbujanje rasti s poglabljanjem notranjega trga, zmanjšanjem birokracije in zagotavljanjem fiskalne vzdržnosti. Hkrati morajo politike obravnavati preobrazbene trende, kot so umetna inteligenca in pritiski staranja prebivalstva.
Po zunanjih pretresih, kot sta bila pandemija COVID-19 in energetska kriza, se euroobmočje sooča z velikimi gospodarskimi izzivi. Kljub prizadevanjem za stabilizacijo so zaradi notranje negotovosti, demografskih sprememb in naraščajočih fiskalnih pritiskov potrebne drzne reforme.
EESO predlaga tristopenjski pristop za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti: poglobitev notranjega trga, usklajevanje industrijske politike in zmanjšanje birokracije. Fiskalna vzdržnost je ključnega pomena, zahteva namreč uravnotežen okvir, tesnejše sodelovanje v EU in prizadevanja za izkoriščanje neizkoriščenih prihodkov. Naložbe ostajajo šibka točka, potrebovale bi več tveganega kapitala in inovacijam prijazne politike.
Ključna je tudi odpornost trga dela, ki zahteva prožnost, poštene plače, reforme socialne varnosti ter razvoj znanj in spretnosti, ki temeljijo na umetni inteligenci. EESO poudarja potrebo po skupni odgovornosti EU in držav članic ter se zavzema za okrepljeno usklajevanje politik. Euroobmočje lahko z odločnimi ukrepi in strateškimi naložbami vzpostavi odporno, konkurenčno in trajnostno gospodarstvo za prihodnost (tk).
Medtem ko se zima nejevoljno umika pomladi, EESO vstopa v marec z vrsto dinamičnih dogodkov, ki v središče postavljajo mlade in civilno družbo.
Marčevski spektakel začenja dogodek za mlade Vaša Evropa, vaš glas, ki ga EESO organizira že šestnajstič. Potekal bo 13. in 14. marca 2025 in bo, kot je že dobro znano, združil skoraj 100 mladih iz mladinskih organizacij, nacionalnih mladinskih svetov in srednjih šol ter 37 učiteljev iz držav članic EU, držav kandidatk in Združenega kraljestva. Za vse bo to enkratna priložnost, da se povežejo in pomagajo oblikovati Evropo, v kakršni želijo živeti.
Njihova priporočila bi lahko med drugim tednom civilne družbe, ki ga EESO organizira le nekaj dni pozneje, uporabili kot podlago za razprave o mladih in z njimi seznanili visoke predstavnike iz evropskih institucij.
Teden civilne družbe bo po obetavnem začetku v letu 2024 letos potekal od 17. do 21. marca, glavna tema pa bo Krepitev kohezije in sodelovanja v polariziranih družbah.Socialna nestabilnost, upad gospodarske rasti in zelo razširjeno nezadovoljstvo, zlasti med tistimi, ki se počutijo neuslišani in zapostavljeni, so še poglobili prepad v družbi.
Da bi obravnavali ta pereča vprašanja, se bodo tedna civilne družbe 2025 udeležili najrazličnejših predstavniki civilne družbe iz Evrope in od drugod, kar bo edinstvena priložnost za kritične razprave, izmenjavo primerov dobre prakse in sodelovanje pri iskanju rešitev, ki spodbujajo socialno kohezijo ter krepijo demokratično delovanje.
Letos so na dnevnem redu tri glavne točke: prvič, evropske organizacije in mreže civilne družbe bodo na okroglih mizah povezovalne skupine EESO razpravljale, kako z evropsko strategijo za civilno družbo spodbuditi večjo kohezijo, drugič, dan evropske državljanske pobude ter njegov pomen pri odpravljanju polarizacije in, tretjič, slovesnost ob podelitvi nagrade za civilno družbo. Tema letošnje nagrade, ki je namenjena priznanju odličnosti pobud civilne družbe in bo tokrat podeljena petnajstič, je boj proti škodljivi polarizaciji evropske družbe. Nagrado bodo prejeli organizacija civilne družbe Diversity (Raznolikost) iz Belgije, Reporters d’Espoirs (Poročevalci upanja) iz Francije ter Slovenská debatná asociácia (forum za razprave) iz Slovaške. Podrobnosti o tem, kdo je prejemnik prve, druge in tretje nagrade, bodo razglašene na slovesnosti.
Naš teden civilne družbe služi kot aktualna platforma, na kateri lahko organizirana civilna družba in državljani izrazijo svoja stališča o ključnih temah, od vse hujših podnebnih sprememb, naraščajočih življenjskih stroškov in vse večjih dohodkovnih razlik do rezultatov volitev v letu 2024 po vsem svetu, ki ustvarjajo plodna tla za polarizacijo.
Vabim vas, da sodelujete pri tej pomembni izmenjavi mnenj in v naših razpravah. Izkoristite priložnost, da iz besed nastanejo dejanja. Naša mnenja so pomembna in bodo odmevala, če bomo združeni, aktivni in pripravljeni prispevati k bolj povezani in participativni Evropi. Ne spreglejte te priložnosti – prijavite se zdaj!
Skupina delojemalcev v EESO opozarja, da pri prizadevanjih EU, da ostane konkurenčna v svetovnem gospodarstvu, ne smemo zanemariti težko pridobljenih socialnih in delavskih pravic. Kljub pozivom k večji deregulaciji EU ne sme nazadovati pri ključni zakonodaji, kot je evropski steber socialnih pravic.
Skupina delojemalcev v EESO opozarja, da pri prizadevanjih EU, da ostane konkurenčna v svetovnem gospodarstvu, ne smemo zanemariti težko pridobljenih socialnih in delavskih pravic. Kljub pozivom k večji deregulaciji EU ne sme nazadovati pri ključni zakonodaji, kot je evropski steber socialnih pravic.
Komisija je na podlagi priporočil iz poročil Draghija in Lette objavila sporočilo o kompasu za konkurenčnost, ki naj bi skupaj s predstavljenimi horizontalnimi pobudami spodbudil dejavnosti podjetij. Cilj je okrepiti konkurenčno prednost Evrope.
Skupina delojemalcev je globoko zaskrbljena zaradi možnosti nazadovanja glede socialnih in delavskih pravic, saj se je EU očitno odločila, da bo za vsako ceno tekmovala z drugimi konkurenčnimi gospodarstvi.
Zato je skupina delojemalcev predlagala vrsto mnenj na lastno pobudo, ki vprašanje konkurenčnosti obravnavajo z vidika dodane vrednosti človeškega kapitala. Med temi je predlagano mnenje „Vloga sindikatov pri izboljšanju produktivnosti“, katerega namen bo pokazati, da so gonilna sila produktivnosti v EU (ki vpliva na konkurenčnost) predvsem naložbe v človeški kapital (delavce), poleg naložb v tehnologijo in inovacije.
Pri tem se poudari ključna vloga sindikatov, ki povezujejo posamezne delavce prek kolektivnih pogajanj in delovanja ter vplivajo na dinamiko trga dela, s tem pa pomagajo uresničevati obete konkurenčnega gospodarstva.
Namen prihodnje študije skupine delojemalcev pa bo pregled in ocena stanja zakonodaje EU v zvezi z evropskim stebrom socialnih pravic. Študija bo pomembno orodje za spremljanje socialne politike, saj se pričakuje, da se bo Evropa pri iskanju zlate poti h konkurenčnosti osredotočila predvsem na svoje gospodarstvo.
Skupina delojemalcev bo na aprilski seji interesne skupine Glas delavcev za večjo demokratično udeležbo preučila predlagana prizadevanja za zmanjšanje regulativnih bremen za podjetja – ta veljajo za dejavnik, ki upočasnjuje konkurenčnost Evrope – ter njihov vpliv na zakonodajo EU o varstvu delavcev in okolja, zlasti v okviru skrbnega pregleda glede trajnostnosti in poročanja podjetij o trajnostnosti.
Glavna tema drugega tedna civilne družbe EESO 2025, ki bo potekal od 17. do 20. marca, bo Krepitev kohezije in sodelovanja v polariziranih družbah. Zagotovite si mesto tukaj!
Glavna tema drugega tedna civilne družbe EESO 2025, ki bo potekal od 17. do 20. marca, bo Krepitev kohezije in sodelovanja v polariziranih družbah. Zagotovite si mesto tukaj!
Še vedno je čas, da se prijavite za sodelovanje na drugem tednu civilne družbe EESO, v okviru katerega bodo evropska civilna družba, oblikovalci politik EU, strokovnjaki, novinarji in mnogi drugi razpravljali o enem od trenutno najbolj perečih izzivov, tj. kako preprečiti polarizacijo naših družb.
Zaradi večplastnih kriz, od pandemije in podnebnih sprememb do vse večjih življenjskih stroškov in razlik v dohodkih, je povsod v EU in zunaj nje čedalje bolj prisotna polarizacija, poglobile so se družbene delitve, zmanjšalo se je zaupanje v demokratične institucije in omajala enotnost skupnosti.
V tem okviru je teden civilne družbe 2025 drzen poziv k ukrepanju, da se spodbudi socialna kohezija in okrepi demokratična udeležba. Ta štiridnevni forum bo z živahnimi razpravami in sodelovalnimi delavnicami edinstvena platforma za sodelovanje vseh udeležencev v ključnih razpravah, pri izmenjavi najboljših praks in skupnih prizadevanjih za oblikovanje praktičnih rešitev.
Kako bo dogodek potekal?
V tednu civilne družbe 2025 bodo potekale okrogle mize pod vodstvom povezovalne skupine EESO, organizirana pa bosta tudi dan evropske državljanske pobude in slovesna podelitev nagrade EESO za civilno družbo.
Dogodek se bo začel z osrednjim govorom, ki bo spodbudil k razmišljanju in s katerim bo profesorica, pisateljica in politična komentatorka Albena Azmanova začela razpravo, ki bo podlaga za nadaljnje razprave.
Nato bomo na okrogli mizi na visoki ravni razpravljali o tem, ali v EU še velja geslo „Združena v raznolikosti“. Na okrogli mizi bodo sodelovali podpredsednik Evropskega parlamenta Younous Omarjee, ministrica za civilno družbo v imenu poljskega predsedstva Adriana Porowska,predsednik EESO Oliver Röpke, sopredsednica povezovalne skupine EESO Brikena Xhomaqi, generalni sekretar Mednarodnega evropskega gibanja Petros Fassoulas in predstavnica moldavskega nacionalnega mladinskega sveta Mădălina-Mihaela Antoci.
Med tednom civilne družbe bomo preučili možnosti za premoščanje razlik z državljansko vzgojo, za vodilno vlogo Evrope na področju inovacij brez ogrožanja njenih vrednot ter za zagotavljanje cenovno dostopnejših in bolj trajnostnih stanovanj z odpravo energetske revščine in podpiranjem večgeneracijskega bivanja. Posvetili se bomo tudi temu, kako z javno podporo in človekoljubjem okrepiti civilno družbo, kako bi lahko EU pri zelenem in modrem prehodu upoštevala lokalne potrebe ter kako bi učinkoviteje priznali in zaščitili civilno družbo po vsej Evropi ter z njo sodelovali.
Na posebni seji, ki jo bo Odbor organiziral skupaj z Evropskim parlamentom, bo obravnavan večletni finančni okvir in njegove posledice za civilno družbo.
Dan evropske državljanske pobude 2025
Dan evropske državljanske pobude 18. marca bo priložnost za predstavitev evropske državljanske pobude, ki je močno orodje participativne demokracije. Pobuda, uvedena z Lizbonsko pogodbo, državljanom omogoča, da Evropsko komisijo pozovejo, naj predlaga novo zakonodajo EU o določeni temi. Da Komisija pobudo upošteva, morajo organizatorji za njeno podporo zbrati milijon podpisov.
Udeleženci bodo v razpravah na visoki ravni in na interaktivnih delavnicah obravnavali ključne teme, kot so vloga evropske državljanske pobude pri preprečevanju polarizacije in doseganje večje podpore pobude v vseh državah članicah. Poseben poudarek bo na možnostih dejavnega sodelovanja organizacij civilne družbe v evropski državljanski pobudi, da bi se stališča državljanov upoštevala pri oblikovanju evropskih politik.
Udeleženci bodo imeli tudi edinstveno priložnost za neposreden stik z organizatorji preteklih, aktualnih in prihodnjih evropskih državljanskih pobud ter za izmenjavo najboljših praks in izkušenj, pridobljenih v okviru kampanj.
Poleg tega bo na dogodku izpostavljen pomen udarnih strategij za večjo učinkovitost evropskih državljanskih pobud in državljanskih forumov s poudarkom na izboljšanju možnosti za nadaljnje zakonodajno ukrepanje institucij EU.
Nagrada za civilno družbo za leto 2025
Na zadnji dan tedna civilne družbe 2025 bo eden od dogodkov slovesna podelitev 15. nagrade EESO za civilno družbo.
Cilj nagrade za civilno družbo je ozaveščanje o izjemnem prispevku civilne družbe k oblikovanju evropske identitete in državljanstva ter spodbujanje skupnih vrednot, ki krepijo evropsko povezovanje. Nagrada se vsako leto podeljuje posameznikom in organizacijam civilne družbe za njihove inovativne in ustvarjalne nepridobitne projekte na različnih področjih, pomembnih za EU.
Letos bo nagrada podeljena za tri projekte na področju boja proti škodljivi polarizaciji družbe EU.
Teden se bo zaključil z dinamičnim sklepnim zasedanjem z različnimi govorniki, med katerimi bodo tudi izvršni podpredsednik Evropske komisije (še ni potrjeno), podpredsednica Evropskega parlamenta Katarina Barley, predsednik EESO Oliver Röpke in generalna sekretarka srbske Fundacije Center za demokracijo Nataša Vučković.
Sodelujte v razpravah!
Obeta se, da bo teden civilne družbe 2025 v štirih dneh poglobljenih razprav, navdihujočih govornikov na visoki ravni in odličnih priložnosti za mreženje dogodek, ki ga ne smete zamuditi. Zagotovite si mesto že zdaj, da bomo skupaj od razprav prešli k spremembam. Za oblikovanje bolj povezane in participativne Evrope je vaš prispevek pomemben.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 11. februarja objavil začetek prijav za četrto izvedbo ekoloških nagrad EU. Prijave bodo odprte do 27. aprila 2025.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je 11. februarja objavil začetek prijav za četrto izvedbo ekoloških nagrad EU. Prijave bodo odprte do 27. aprila 2025.
S temi nagradami se obeležuje odličnost v ekološki vrednostni verigi in so priznanje za izjemne dosežke v kategorijah, kot so najboljši ekološki kmetovalec/kmetovalka, mesto, regija, MSP za predelavo ekološke hrane, trgovec na drobno in restavracija/gostinska storitev. EESO je konkretno pristojen za naslednje tri kategorije:
Najboljše malo ali srednje podjetje za predelavo ekološke hrane
Nagrajenci bodo razglašeni 23. septembra 2025 na ekološki dan EU. Ekološke deležnike, vključno s kmeti, predelovalci, trgovci na drobno in javnimi organi, spodbujamo k prijavi.
Podrobnosti o pogojih in prijavah so na voljo na spletišču Komisije. Vprašanja v zvezi s kategorijami, za katere je pristojen EESO, lahko pošljete na EUorganicawardsEESC@eesc.europa.eu.
S to pobudo se podpira akcijski načrt EU za ekološko kmetovanje ter spodbujata ekološka pridelava in ozaveščanje potrošnikov. (ks)
Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
Cene stanovanjskih nepremičnin v EU so se med letoma 2010 in 2022 zvišale za 47 %. V istem obdobju so se najemnine povečale za 18 %. Po podatkih Eurostata je leta 2023 več kot 10 % gospodinjstev v mestih in 7 % gospodinjstev na podeželju več kot 40 % svojega razpoložljivega dohodka porabilo za nastanitev. Da bi bolje razumeli, kako bi lahko stanovanja postala cenovno dostopnejša za vse Evropejce in bolj trajnostna, je EESO naročil študijo, v kateri so preučene politične rešitve za dosego tega cilja. V tem intervjuju soavtorici študije Agnieszka Maj, ekonomistka, in Karolina Zubel, direktorica za okolje, energijo in podnebne spremembe iz Centra za socialne in ekonomske raziskave (CASE), razpravljata o ključnih ugotovitvah te študije.
Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
Cene stanovanjskih nepremičnin v EU so se med letoma 2010 in 2022 zvišale za 47 %. V istem obdobju so se najemnine povečale za 18 %. Po podatkih Eurostata je leta 2023 več kot 10 % gospodinjstev v mestih in 7 % gospodinjstev na podeželju več kot 40 % svojega razpoložljivega dohodka porabilo za nastanitev. Da bi bolje razumeli, kako bi lahko stanovanja postala cenovno dostopnejša za vse Evropejce in bolj trajnostna, je EESO naročil študijo, v kateri so preučene politične rešitve za dosego tega cilja. V tem intervjuju soavtorici študije Agnieszka Maj, ekonomistka, in Karolina Zubel, direktorica za okolje, energijo in podnebne spremembe iz Centra za socialne in ekonomske raziskave (CASE), razpravljata o ključnih ugotovitvah te študije.
O čem govori ta študija EESO in zakaj je pomembna?
Študija o cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanjih v EU preučuje potrebo po cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanjih v EU, pri čemer poudarja vlogo digitalizacije (umetna inteligenca, digitalna gradbena dovoljenja, ustrezne podatkovne zbirke) in struktur socialne ekonomije. S študijami primerov poudarja inovativna prizadevanja za izboljšanje cenovne in splošne dostopnosti ter trajnostnosti stanovanj. Študija vsebuje izvedljiva priporočila za leti 2030 in 2050, ki so usklajena s cilji EU glede odpornosti proti podnebnim spremembam, socialne pravičnosti in gospodarske rasti. Ponuja strateški vpogled za prilagajanje stanovanjskih politik spreminjajočim se izzivom, hkrati pa spodbuja blaginjo skupnosti.
Katere so glavne ugotovitve te študije?
Digitalizacija je pomembna priložnost za izboljšanje učinkovitosti pri načrtovanju, gradnji in upravljanju stanovanj, s čimer bi se lahko zmanjšali stroški in povečala trajnostnost. Vendar je njen sedanji učinek na zmanjšanje stroškov omejen. Glavne ovire za sprejetje digitalnega napredka vključujejo tradicionalna stališča deležnikov, zaznano nizko donosnost naložb, visoke stroške izvajanja ter pomanjkanje spodbud, usposabljanja in predpisov. Za sprostitev celotnega potenciala digitalizacije so bistvenega pomena nadaljnje naložbe v digitalno infrastrukturo, na primer z zagotavljanjem interoperabilnosti digitalnih platform.
Vključevanje subjektov socialne ekonomije (delno profitnih stanovanjskih združenj, javnokoristnih organizacij, zadrug) je obetavna politična inovacija za reševanje sedanjih stanovanjskih izzivov. Ti subjekti ponujajo stroškovno učinkovite in dobro zasnovane stanovanjske rešitve, ki spodbujajo kohezijo skupnosti in dolgoročno stanovanjsko stabilnost. Neprofitna in delno profitna stanovanja na Dunaju, ki predstavljajo 30 % vseh stanovanjskih projektov v mestu, imajo na primer ključno vlogo pri stabilizaciji stanovanjskega trga, saj se zaradi njih znižujejo cene. To pomaga ohranjati dostopnost najemnin in preprečuje izkrivljanje trga.
Katera so vaša glavna priporočila za ukrepanje in nadaljnje raziskave na podlagi teh ugotovitev?
Srednjeročno bi morali na področju stanovanjske politike v EU dati prednost sprejetju „novega evropskega dogovora za cenovno dostopna in trajnostna socialna stanovanja“ ter „direktive o stanovanjih“, da bi zagotovili enoten pristop v vseh državah članicah. Države bi morale spodbujati inovativne modele, kot so zadruge in delno profitna stanovanja, zagotavljati prožno finančno podporo za stanovanjske projekte in sprejeti digitalna orodja za izboljšanje stanovanjskih rešitev.
Dolgoročno bi morali v stanovanjske politike vključiti strateški in trajnosten pristop s poudarkom na lokalnih rešitvah in stalnem spremljanju. Digitalizacijo je treba standardizirati z zakonodajo, pri čemer je treba upoštevati prakse krožnega gospodarstva, kot so bančna posojila, vezana na krožnost stavb, spodbude za najem, ki temeljijo na energijski učinkovitosti, in pobude za financiranje na lokalni ravni. Poleg tega bi bilo treba koncept socialnih stanovanj razširiti na družine s srednjimi dohodki, podobno kot v dunajskem modelu „družbenih stanovanj“, s čimer bi spodbujali socialno mešano strukturo in preprečevali gentrifikacijo. Ključno je tudi, da se osredotočimo na nove gradnje in prenovo ter spremenimo namembnost neuporabljenih stavb, da bi učinkovito zadovoljili stanovanjske potrebe.
Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na vključujoče pristope pri urbanističnem načrtovanju, gradnji in zagotavljanju stanovanj, da bi izboljšali dostopnost za vse državljane. Preučiti bi bilo treba tudi vpliv nastajajočih tehnologij, kot sta umetna inteligenca in avtomatizacija, na prihranke pri stroških ter učinkovitost pri razvoju in upravljanju stanovanj. Poleg tega bi bilo treba z raziskavami preučiti inovativne stanovanjske modele v državah članicah EU ter opredeliti strategije, ki bi lahko izboljšale cenovno dostopnost in trajnostnost.
Študijo je naročil EESO na predlog skupine organizacij civilne družbe.
Napredek Evrope pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja se je znatno upočasnil, kar vzbuja pomisleke glede doseganja ciljev za leto 2030. Poročilo o trajnostnem razvoju v Evropi za leto 2025, ki ga je objavila mreža ZN za rešitve trajnostnega razvoja (SDSN), kaže, da je bil napredek pri ciljih trajnostnega razvoja v obdobju 2020–2023 manj kot polovica hitrosti, zabeležene v prejšnjem obdobju.
Napredek Evrope pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja se je znatno upočasnil, kar vzbuja pomisleke glede doseganja ciljev za leto 2030. Poročilo o trajnostnem razvoju v Evropi za leto 2025, ki ga je objavila mreža ZN za rešitve trajnostnega razvoja (SDSN), kaže, da je bil napredek pri ciljih trajnostnega razvoja v obdobju 2020–2023 manj kot polovica hitrosti, zabeležene v prejšnjem obdobju.
Med letoma 2016 in 2019 se je napredek povečal za 1,9 točke, vendar se je v naslednjih letih zmanjšal na le 0,8 točke. Upočasnitev je posledica vse večjih okoljskih, socialnih in geopolitičnih izzivov. Cilj trajnostnega razvoja 2 (odprava lakote) ostaja velik problem, saj so povsod v Evropi še vedno prisotne težave s prehransko varnostjo in trajnostnostjo.
V posebni študiji za Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je bila poudarjena potreba po spremembah prehrane v podporo trajnostnemu kmetijstvu in javnemu zdravju.
Z novim vodstvom EU strokovnjaki pozivajo k močnejšim politikam in naložbam, da bi pospešili napredek pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Globalno sodelovanje in financiranje sta pri tem ključnega pomena in četrta mednarodna konferenca o financiranju za razvoj junija 2025 v Španiji bo osredotočena na povečanje finančne podpore za vzdržnost.
Guillaume Lafortune, podpredsednik SDSN in glavni avtor poročila, opozarja, da vse večje geopolitične napetosti otežujejo prizadevanja za trajnostnost, vendar ostaja optimističen.
„Svet je vse bolj nevaren, nestabilen in negotov,“ je dejal. „Hkrati pa si ljudje, zlasti mladi, želijo trajnostni razvoj. Glede na velikost svetovnega gospodarstva in razpoložljive tehnologije ima svet potencial, da v celoti uresniči trajnostni razvoj.“
„Trajnostni prehranski sistemi so ključno gonilo za izvajanje ciljev trajnostnega razvoja. Da bi pospešili ukrepanje, potrebujemo ambicioznejše mehanizme za zaščito preživetja kmetov, malih proizvajalcev hrane in drugih deležnikov v verigi preskrbe s hrano. Vendar se moramo boriti tudi proti nepošteni porazdelitvi in zagotoviti pravičen prehod,“ je dejal Peter Schmidt, predsednik strokovne skupine EESO za kmetijstvo, razvoj podeželja in okolje (NAT), hkrati pa pozval k večji udeležbi civilne družbe.
Ostalo je samo še pet let in pred EU je kritična odločitev: odločno ukrepati ali pa ne izpolniti svojih zavez za trajnostno in pravično prihodnost. (ks)
Reforma trga z električno energijo ne sme biti usmerjena le v doseganje ciljev podnebne nevtralnosti do leta 2050. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je za zaščito ranljivih skupin nujno treba zagotoviti zanesljivost oskrbe, stabilne in dostopne cene ter pravico do energije.
Reforma trga z električno energijo ne sme biti usmerjena le v doseganje ciljev podnebne nevtralnosti do leta 2050. Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) meni, da je za zaščito ranljivih skupin nujno treba zagotoviti zanesljivost oskrbe, stabilne in dostopne cene ter pravico do energije.
EESO se v mnenju Prihodnost dobave in cen električne energije v EU, sprejetem januarja, ki sta ga pripravila Jan Dirx in Thomas Kattnig, zavzema za model državnih predpisov, kjer je to potrebno, in zasebnega podjetništva, kjer je to mogoče, ter priporoča energetski mehanizem.
Ta bi lahko imel obliko podjetja, ki bi ga ustanovila vlada in bi na trgu električne energije prevzelo vlogo vzdrževalca trga, da bi dosegli podnebno nevtralnost, zanesljivo oskrbo ter stabilne in dostopne cene.
Po mnenju Odbora bi bilo treba potrebne spremembe na trgu električne energije izvesti v treh fazah:
Prva faza – do leta 2030
Energetski mehanizem bo povečal svoj portfelj s kombinacijo proizvodnje električne energije (brez CO2). V tem obdobju bo trgovanje z električno energijo potekalo na podlagi trgovanja za dan vnaprej, vendar se bo vpliv energetskega mehanizma na trg povečeval.
Druga faza – od leta 2030 do leta 2040
Energetski mehanizem bo dosegel položaj vzdrževalca trga in s pogodbami o dobavi nadzoroval ustrezen del ponudbe na trgu. Trgovanje za dan vnaprej se bo v tem obdobju ustrezno prilagodilo.
Tretja faza – od leta 2040 do leta 2050
Energetski mehanizem bo optimiziral stran oskrbe z električno energijo, da se od leta 2050 zagotovi trajnostna dolgoročna oskrba z električno energijo z neto ničelnimi emisijami toplogrednih plinov ter stabilnimi in predvidljivimi cenami. (mp)
