Gospodarska struktura Evrope je zaradi nedavnih kriz na preizkušnji, največje breme pa nosijo navadni ljudje. Naše mnenje Izhod iz kriz ponuja načrt za gospodarstvo, ki ščiti posameznike in podjetja, ne pa da jih prepušča gospodarskim pretresom.
Gospodarska struktura Evrope je zaradi nedavnih kriz na preizkušnji, največje breme pa nosijo navadni ljudje. Naše mnenje Izhod iz kriz ponuja načrt za gospodarstvo, ki ščiti posameznike in podjetja, ne pa da jih prepušča gospodarskim pretresom.
Pri tem je treba izpostaviti tri pogoje za delujoče gospodarstvo:
Gospodarske napovedi se morajo iz retrospektivne analize razviti v napovedno ukrepanje. Ko udari inflacija, je najprej vidna v nakupovalnih košaricah ljudi, preden se odrazi v gospodarskih rezultatih. Potrebujemo izpopolnjene sisteme zgodnjega odkrivanja, ki bodo zaznali ozka grla v oskrbi in anomalije v prenosu cen, preden povzročijo cenovno nedostopna živila in račune za ogrevanje. Prav gospodinjstva, ki so najbolj ranljiva za gospodarske pretrese, so jih tudi najmanj sposobna prenesti. To je resničnost, ki zahteva podrobno kartiranje ranljivosti, da omogočimo ciljno usmerjeno zaščito.
Proračunska zmogljivost mora biti usmerjena v temeljno stabilizacijo in ne le v odzivanje na izredne razmere. Instrument NextGenerationEU je bil izjemen, a improviziran. Stalni mehanizmi fiskalne stabilizacije pod nadzorom civilne družbe bi zagotovili, da bi pri odzivanju na krize zaščitili najbolj ranljive. Če se pri ekonomskem upravljanju pozabi na distribucijske učinke, posledični socialni pritisk ogrozi prav odpornost, ki jo želimo doseči. Socialnih pogojenosti pri financiranju EU ne bi smeli dojemati kot birokratske ovire, saj bi lahko zagotovile, da bo gospodarska rast prinesla izboljšanje življenjskega standarda za vse.
Povezovanje trgov je treba pospešiti tam, kjer je to najbolj pomembno za potrošnike. Cene energije, ki znatno presegajo cene v konkurenčnih državah, niso le makroekonomski kazalniki, temveč se odražajo na mesečnih položnicah, zaradi katerih so pod pritiskom proračuni gospodinjstev po vsej Evropi. Strateške naložbe v čezmejno infrastrukturo in povezovanje energetskega trga niso le abstraktni gospodarski cilji, marveč oprijemljiva pomoč družinam in podjetjem, ki jih bremenijo življenjski stroški.
Če gospodarsko politiko oblikujemo brez prispevka civilne družbe, plujemo brez lokalnega znanja, kar je sicer tehnično mogoče, a v praksi nespametno. Kadar so politike oblikovane ob polnem sodelovanju tistih, ki bodo čutili njihove posledice, bodo vedno prinesle boljše rezultate. Pri tem ne gre za posvetovanje kot formalnost, temveč za izkoriščanje skupnega znanja organizirane civilne družbe v celotnem političnem ciklu.
Evropa mora svoje socialno tržno gospodarstvo posodobiti, da ostane konkurenčno, ne pa ga opustiti. Tisti, ki menijo, da je treba izbrati bodisi konkurenčnost bodisi zaščito državljanov, imajo omejeno ekonomsko domišljijo. Da se bomo lahko spopadli s prihodnjimi izzivi, morajo naše institucije na ustvarjalen način usmeriti ekonomsko upravljanje Evrope v gospodarsko odpornost in blaginjo ljudi.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je podprl evropski pakt za oceane in Evropsko komisijo pozval, naj poskrbi, da bo postal trden okvir za ukrepanje in ne le izjava o nameri.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je podprl evropski pakt za oceane in Evropsko komisijo pozval, naj poskrbi, da bo postal trden okvir za ukrepanje in ne le izjava o nameri.
Pakt mora biti usklajen z obstoječimi politikami EU, kot so zeleni dogovor, strategija za modro gospodarstvo in cilji trajnostnega razvoja, ter upoštevati gospodarsko rast, varstvo okolja in socialno pravičnost.
Oceani in obalne skupnosti so ogroženi zaradi podnebnih sprememb, onesnaževanja in prelova. Namen pakta je izboljšati upravljanje, okrepiti inovacije in spodbujati trajnostno modro gospodarstvo. Nedavno javno posvetovanje in prispevki civilne družbe kažejo na vse večjo podporo drznim in vključujočim ukrepom.
Javier Garat Pérez, poročevalec za to mnenje, je poudaril: „Evropske obalne skupnosti se soočajo s številnimi medsebojno povezanimi gospodarskimi, socialnimi in okoljskimi izzivi. S temi izzivi se moramo spopasti tako, da spodbujamo trajnostno in konkurenčno modro gospodarstvo, vključno z ribištvom in akvakulturo, ohranjamo zdrave, odporne in produktivne oceane ter si prizadevamo za celovito agendo za znanje o morju, njegovo raziskovanje ter inovacije in naložbe na tem področju.“
EESO poziva k racionaliziranemu upravljanju v agencijah EU, izboljšanju pomorskega načrtovanja in naložbam v raziskave prek programov, kakršen je Obzorje Evropa. Zavzema se tudi za akcijski načrt za t. i. modro hrano, trajnostno ladjedelništvo in pravičen prehod za pomorske delavce. Podpora obalni dediščini in angažiranost mladih sta bistvenega pomena.
Za uspešnost pakta bodo potrebni močna politična volja, financiranje in prevzemanje odgovornosti. Če bo ustrezno izpeljan, bi lahko Evropa prevzela vodilno vlogo v svetu na področju trajnostnosti oceanov, kar bi ji prineslo ekološko odpornost in gospodarske priložnosti. (ks)
„Oseba ne more lagati, razen če meni, da pozna resnico. Za blebetanje neumnosti takšno prepričanje ni potrebno.“ Delo Harryja G. Frankfurta z naslovom On Bullshit (O neumnostih) se zdi potem, ko so v Washingtonu razglasili „dan osvoboditve“, še posebej relevantno.
„Oseba ne more lagati, razen če meni, da pozna resnico. Za blebetanje neumnosti takšno prepričanje ni potrebno.“ Delo Harryja G. Frankfurta z naslovom On Bullshit (O neumnostih) se zdi potem, ko so v Washingtonu razglasili „dan osvoboditve“, še posebej relevantno.
Kaj naj ljudje pričakujejo, ko vstopamo v novo trgovinsko vojno, ki temelji na nesmiselnosti? Višjo inflacijo, negotovost na trgu in udarec za evropsko industrijo. Ali bo kaj od tega koristilo ameriškim delavcem, se še ne ve.
Poleg tarif mora EU zaščititi delavce in delovna mesta doma ter ublažiti začetne učinke, ne le zaradi tarif samih, temveč tudi zaradi negotovosti, ki jo povzroča njihov arbitrarni značaj. To pomeni, da je treba ponovno aktivirati domače povpraševanje ter zagotoviti, da se bogastvo prerazporedi in učinkovito uporablja.
Nadalje to pomeni zaščito naših ključnih industrij in sektorjev ter vlaganje vanje, diverzifikacijo virov energije, reševanje krize življenjskih stroškov in reformo EU, da bo odločanje učinkovitejše. Močna in odporna družba je edina stvar, ki lahko prepreči, da bi se na naši celilni pojavilo še več Trumpov. Temeljni del take družbe so socialni partnerji. Eden od največjih sovražnikov dua Musk-Trump so sindikati in to upravičeno.
Vabimo vas, da 10. maja obiščete Evropski ekonomsko-socialni odbor, srce in hišo evropske organizirane civilne družbe v stavbi Jacques Delors (Rue Belliard 99, 1040 Bruselj).
Vabimo vas, da 10. maja obiščete Evropski ekonomsko-socialni odbor, srce in hišo evropske organizirane civilne družbe v stavbi Jacques Delors (Rue Belliard 99, 1040 Bruselj).
Letošnji dan Evrope je poseben, saj obeležujemo 75. obletnico Schumanove deklaracije, zgodovinskega temelja evropske enotnosti in sodelovanja. Ob tej pomembni priložnosti bomo v EESO za cel dan odprli vrata in obiskovalcem ponudili vrsto zanimivih, informativnih in zabavnih dejavnosti ter pot, po kateri boste odkrivali EESO. Pripravili smo za vsakega nekaj – poskrbeli bomo tako za politične navdušence kot za radovedne mlade ume.
Med odkrivanjem EESO vas vabimo k zbiranju žigov:
na tematskih stojnicah boste lahko reševali zabavne izzive;
na vsaki vas bo čakal žig, ki ga boste odtisnili v poseben potni list;
za izpolnjeni potni list boste prejeli posebno nagrado!
Ne zamudite priložnosti za srečanje in klepet s predsednikom EESO Oliverjem Röpkejem na eni izmed stojnic. Pozdravljal bo obiskovalce, odgovarjal na vaša vprašanja in pojasnjeval svojo vizijo evropske civilne družbe. To je edinstvena priložnost za osebno srečanje z vodilnim predstavnikom EESO.
Za zabavo bodo poskrbeli:
karikaturist, ki bo narisal vaš portret;
kotiček za otroke;
zabavno slikanje v fotografski kabini;
vrteče kolo sreče s presenečenji
in simulacija glasovanja, kjer se lahko postavite v vlogo člana EESO!
Odkrijte, kako naše strokovne skupine in člani sooblikujejo politike in vrednote EU.
Proslavimo ideje, ki združujejo Evropo! Obiščite nas s prijatelji, družino ali pa se oglasite kar sami – pomembno je, da dogodka NE ZAMUDITE!
Dan odprtih vrat je več kot le obisk – bodite zvedavi in navdušili vas bomo!
Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
Evropska mreža za boj proti revščini (EAPN) je 8. aprila objavila svoje najnovejše poročilo o spremljanju revščine (Poverty Watch Report)z naslovom Towards a systemic approach to social protection (Na poti k sistemskemu pristopu k socialni varnosti).
Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
Evropska mreža za boj proti revščini (EAPN) je 8. aprila objavila svoje najnovejše poročilo o spremljanju revščine (Poverty Watch Report)z naslovom Towards a systemic approach to social protection (Na poti k sistemskemu pristopu k socialni varnosti).
Poročilo je bilo prvič predstavljeno na dogodku, ki ga je v Bruslju soorganizirala skupina organizacij civilne družbe v EESO, v njem pa so obravnavani izzivi, ki jih je treba premagati za zagotovitev močnih in odpornih sistemov socialne zaščite. To je zlasti pomembno v sedanjih razmerah, saj se socialne države v EU soočajo z vse večjimi finančnimi omejitvami, ki so posledica omejitev nacionalne porabe ter naraščajočih izdatkov za obrambo in varnost.
Poročilo, ki temelji na ugotovitvah 19 nacionalnih organizacij članic EAPN, razkriva, da so za doseganje sistemskega pristopa k celoviti in učinkoviti socialni zaščiti potrebne politike, vključene v celostne dolgoročne strategije, ki usklajujejo gospodarsko, socialno in okoljsko razsežnost. Te politike se morajo opirati na trdne dokaze, podatke in smiselno udeležbo posameznikov, ki živijo v revščini.
Nacionalne mreže EAPN izražajo zaskrbljenost zaradi zmanjševanja socialnih izdatkov. Poleg tega kazalniki, kot so visoke stopnje neizkoriščenih socialnih prejemkov, še naprej vzbujajo pomisleke glede učinkovitosti politik, ki ne dosežejo tistih, ki socialne prejemke potrebujejo in so do njih upravičeni.
Kot navaja poročilo, je odziv na hitro spreminjajoči se svet, ki ga zaznamujejo digitalizacija, vojne, staranje prebivalstva in podnebne spremembe, nezadosten, kar kaže na potrebo po ponovni vzpostavitvi sistemskega pristopa k socialnim politikam.
Juliana Wahlgren, direktorica EAPN, je opozorila na nujnost reševanja tega vprašanja: „EU mora zavarovati socialno državo in socialnim izdatkom dati prednost. V ta namen poročilo med drugim vsebuje priporočila o minimalnem dohodku, stanovanjski krizi in energetskem prehodu. Bistveni sta učinkovitost in ustreznost. Evropska komisija bo naslednje leto začela izvajati strategijo EU za boj proti revščini, vendar bo lahko uspešna le, če bodo države članice sprejele resnično sistemski pristop k socialni zaščiti. Več kot 20 % prebivalcev EU ogroža revščina, zato si ne moremo privoščiti nadaljnjega izvajanja razdrobljenih politik – socialna zaščita mora biti močna, usklajena in učinkovita.“
Séamus Boland, predsednik skupine organizacij civilne družbe, je dejal: „Revščino bomo odpravili zgolj z vztrajnim ukrepanjem vseh držav članic. V večini primerov revščina v EU zadeva več generacij in lahko zlasti poslabša življenje otrok in starejših. Na področju izobraževanja, stanovanj in energije z visokimi stroški je treba uvesti posebne ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti sistema. V nasprotnem primeru bo EU kot politična enota težko ohranila zaupanje svojih državljanov.“
Krzysztof Balon, podpredsednik skupine organizacij civilne družbe in poročevalec za mnenje EESO o prvi strategiji EU za boj proti revščini, napovedani v političnih usmeritvah Evropske komisije 2024–2029, je dejal: „Učinkovita strategija EU za boj proti revščini mora temeljiti na izkušnjah ljudi, ki se soočajo z revščino, in obravnavati njihove potrebe. Podpreti bi morala tudi organizacije civilne družbe ter jih vključiti v oblikovanje in izvajanje ustreznih projektov in ukrepov za boj proti socialni izključenosti.“
Civilna družba se bori proti družbeni polarizaciji
April je, pa še vedno razmišljamo o energiji in spoznanjih, ki sta jih porodila naša vodilna dogodka v marcu, v katerih je civilna družba ponovno pokazala svojo moč in odločnost.
Civilna družba se bori proti družbeni polarizaciji
April je, pa še vedno razmišljamo o energiji in spoznanjih, ki sta jih porodila naša vodilna dogodka v marcu, v katerih je civilna družba ponovno pokazala svojo moč in odločnost.
Marec je bil v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru res intenziven in navdihujoč mesec. Gostili smo naš letni dogodek za mlade Vaša Evropa, vaš glas, na katerem smo prisluhnili glasu prihodnosti Evrope, mladim. Mnogi od njih so še dijaki, prišli so iz vseh koncev Evrope, tudi iz Združenega kraljestva in držav kandidatk za vstop v EU.
Organizirali smo tudi drugi teden civilne družbe, na katerem se je zbralo več kot 800 predstavnikov civilne družbe iz vse Evrope, ki so sodelovali v živahnih razpravah, si izmenjali najboljše prakse in skupaj iskali rešitve za krepitev demokratične udeležbe. Letos je dogodek potekal pod geslom krepitev kohezije in udeležbe v polariziranih družbah.
V današnjih nemirnih časih ni malo perečih vprašanj. Zakaj se je torej treba osredotočiti na polarizacijo?
Polarizacija – zaostrovanje nasprotujočih si stališč – je lahko običajen del demokratičnega diskurza, pogosto pa je zakoreninjen v ideologiji. Živahna razprava in izražanje raznolikih, celo nasprotujočih si mnenj, sta bistvena za vsako odprto in pluralistično družbo, tudi našo. Kot je EESO pogosto poudaril, je odprta in neomejena razprava „temelj participativne družbe, brez katere demokracija ne more pravilno delovati“.
Vendar pa se danes soočamo z drugačno vrsto polarizacije. Priča smo porastu negativne polarizacije in populizma, ki zavračata dialog, spodkopavata zaupanje in demokratične vrednote. V politiki in javnem življenju se krči prostor za kompromise. Ko polarizacija postane sovražna – ko neti sovraštvo ali zbuja nezadovoljstvo – ovira socialno kohezijo, povzroča delitve, v najhujših primerih vodi tudi v nasilje.
S tem, ko smo dogodek posvetili polarizaciji, smo želeli opozoriti na zaskrbljujoč porast njenih toksičnih lastnosti, ki se počasi širijo v vse pore evropskih družb.
Ta zaskrbljujoč trend se še stopnjuje zaradi številnih groženj, kot so tuje vmešavanje v demokratične procese, širjenje dezinformacij in manipulacija družbenih medijev za utišanje nasprotujočih se glasov in spodbujanje skrajnih stališč. V času, ko so svobodni in pluralistični mediji pomembnejši kot kdaj koli prej, opažamo tudi vse večje pritiske na svobodo medijev: monopolizacijo, vmešavanja vlad ali napade na novinarje.
V EESO smo zelo zaskrbljeni zaradi porasta kaznivih dejanj iz sovraštva po vsej Evropi, vključno s tistimi, katerih tarča so vera in spol. Sovraštvo spodkopava demokracijo, slabi naše institucije in vzbuja nezaupanje med državljani.
Civilna družba ima ključno vlogo na tem področju. Organizacije civilne družbe imajo voljo in pogum za obrambo demokratičnih prostorov, spoštovanje temeljnih pravic in krepitev naših skupnosti. Sem sodi tudi preprečevanje toksičnih učinkov negativne polarizacije.
Takšna prizadevanja smo podprli v tednu civilne družbe, ki je bil prostor za pomemben dialog, sveže zamisli in skupno reševanje problemov, namenjen tudi spodbujanju udeležbe in socialne kohezije. Izpeljali smo okrogle mize povezovalnih skupin o različnih temah in en dan posvetili evropski državljanski pobudi, ki je ultimativno orodje EU za neposredno demokracijo.
EESO je v tem tednu podelil tudi 15. nagrado za civilno družbo trem izjemnim pobudam za boj proti polarizaciji po vsej Evropi. Nagrajeni projekti, izbrani izmed več kot 50 prijav iz 15 držav članic, razkrivajo tako obseg izziva kot tudi močno zavezanost akterjev civilne družbe, da se spopadejo z njim.
Upam, da so letošnji teden civilne družbe in dobitniki nagrad navdihnili nov optimizem in prepričanje o vlogi, ki jo lahko ima civilna družba pri obrambi in spodbujanju evropskih demokratičnih vrednot.
Medtem ko še vedno pregledujemo zamisli, predloge in ugotovitve z marčevskih dogodkov, smo se odločili, da v aprilski številki damo besedo nekaterim predstavnikom tedna civilne družbe in dogodka Vaša Evropa, vaš glas. Uživajte v branju.
Tatiana Povalyaeva je bila skupaj s svojimi učenci predstavnica Ukrajine na letošnjem dogodku Vaša Evropa, vaš glas! Kot učiteljica na srednji šoli v Harkovu je svoj razred nazadnje v živo poučevala februarja 2022, od takrat pa poučuje samo še prek spleta. Predstavila nam je izzive, s katerimi se srečuje pri izobraževanju v mestu, ki je od ruske meje oddaljeno le 40 kilometrov in je od začetka vojne tarča stalnih napadov.
Tatiana Povalyaevaje bila skupaj s svojimi učenci predstavnica Ukrajine na letošnjem dogodku Vaša Evropa, vaš glas! Kot učiteljica na srednji šoli v Harkovu je svoj razred nazadnje v živo poučevala februarja 2022, od takrat pa poučuje samo še prek spleta. Predstavila nam je izzive, s katerimi se srečuje pri izobraževanju v mestu, ki je od ruske meje oddaljeno le 40 kilometrov in je od začetka vojne tarča stalnih napadov.
Kako je vojna vplivala na vas kot učiteljico, na vašo zmožnost poučevanja in na splošno na izobraževalni sistem v Ukrajini?
Danes skoraj vse šole v Harkovu pouk izvajajo prek spleta, ker nimamo dovolj zaklonišč, kjer bi bili naši učenci med poukom v živo varni. To zdaj počnemo že tri leta, svoje učence sem v razredu nazadnje v živo videla 23. februarja 2022. Številni učenci so morali državo zapustiti. Zdaj živijo v različnih evropskih državah in kot učiteljica sem zaradi tega zelo žalostna. Svoje učence pogrešam. Vem, da se morajo spopadati s številnimi izzivi. Včasih morajo obiskovati tako evropske kot ukrajinske šole, kar je zanje zelo obremenjujoče. Tisti, ki smo ostali v Ukrajini, pa smo stalno v nevarnosti. Tega si ne zasluži nihče.
Nikoli doslej nam ni bilo treba poučevati in nuditi podporo učencem v času vojne. Zame je eden največjih izzivov, da nekaterim učencem ne morem pomagati. Moje znanje in izkušnje včasih niso dovolj, da bi jim lahko pomagala pri reševanju zdravstvenih težav zaradi stresa in s tem povezanih posledic. Videla sem, da so se učenci osebnostno zelo spremenili zaradi posttravmatske stresne motnje, zato je v tem primeru bolj nujna pomoč zdravnikov kot učiteljev. Hudo mi je, da svojih učencev ne morem obvarovati pred temi težavami. Vendar smo jim še vedno blizu, pripravljeni pomagati, jih podpreti in poskrbeti zanje.
Tudi sama moram obdržati odpornost, da bom lahko pomagala svojim učencem, ne samo na področju izobraževanja, temveč tudi v zvezi z drugimi vidiki v življenju. Močan in odporen učitelj lahko učencem ponudi več, vendar se sprašujem, kako naj ohranimo moč. Učitelji, ki živimo in poučujemo v času vojne, prav tako potrebujemo podporo kot vsi drugi, saj podpiramo tudi otroke, ki so naša prihodnost. Bolj kot je učitelj pozitivno naravnan, več podpore in oskrbe lahko nudi svojim učencem.
Zakaj je po vašem mnenju pomembno spodbujati vaše učence, da se zanimajo za politiko ali državljansko udejstvovanje ali da se udeležujejo mednarodnih dogodkov, kot je ta?
Ena od glavnih nalog učiteljev je učence spodbujati k aktivizmu. Še pomembneje pa je, da jih navdihujemo, naj bodo dejavni v političnem življenju, saj politika pomembno vpliva na življenje ljudi in ponuja dragoceno priložnost za podajanje idej in rešitev za številne težave, s katerimi se danes soočamo.
Učenci z udeležbo na mednarodnih dogodkih, kot je Vaša Evropa, vaš glas! svoje ideje predstavijo obiskovalcem in podpornikom, s sodelovanjem iščejo najboljše rešitve in izmenjujejo dragocene izkušnje. Ob druženju z vrstniki se jim nedvomno omogoči razmislek o tem, kako napredujejo, kakšne načrte, cilje in obete imajo ter kako bi lahko še osebnostno zrasli.
Kaj bi kot učiteljica v Ukrajini v tem trenutku želeli sporočiti drugim učiteljem ali šolam?
Kolegom in učencem bi želela sporočiti tri stvari. Kot prvo bi jim povedala, da lahko pravo resnico o vojni izvedo le od ljudi, ki jo doživljajo.
Kot drugo se moramo zavedati pomena enotnosti, da lahko pomagamo drugim in smo pripravljeni na preprečevanje katastrofalnih dogodkov, pa tudi tega, da je pomembno biti del močne skupnosti s skupnimi moralnimi vrednotami, interesi in obeti za prihodnost.
Kot tretje in po mojem mnenju najbolj življenjsko dejstvo pa je, da smo živi, se v življenju borimo in dosegamo rezultate. Izboljšujemo se in upamo na najboljše. Trudimo se dokazati, da tudi v najtežjih časih obstajata upanje in želja po obstanku. Spoštujemo vse, ki žrtvujejo svoje življenje za našo neodvisno prihodnost, in jim v čim večji meri pomagamo. Hvaležni smo vsem, ki nam pomagajo.
Ukrajinski učenci se udeležujejo številnih domačih in mednarodnih dogodkov, tekmovanj in olimpijskih iger, kjer dosegajo odlične rezultate in so deležni svetovnega priznanja. Hkrati se učimo, kako fizično, intelektualno in čustveno preživeti v najtežjih življenjskih razmerah in tako dobiti nove življenjske izkušnje v središču Evrope.
Tatiana Povalyaeva že skoraj 26 let poučuje angleščino na ukrajinski šoli Lyceum 99 v Harkovu. Letos se je skupaj s svojimi učenci udeležila dogodka Vaša Evropa, vaš glas!
Razdrobljenost enotnega trga neposredno vpliva na življenjske stroške v EU in številne Evropejce sili na prag revščine. Emilie Prouzet, poročevalko za mnenje o tej temi, smo vprašali, kaj EESO priporoča za obravnavo tega vprašanja ter vzpostavitev pravičnega in konkurenčnega enotnega trga.
Razdrobljenost enotnega trga neposredno vpliva na življenjske stroške v EU in številne Evropejce sili na prag revščine. Emilie Prouzet, poročevalko za mnenje o tej temi, smo vprašali, kaj EESO priporoča za obravnavo tega vprašanja ter vzpostavitev pravičnega in konkurenčnega enotnega trga.
