Študija o stroških podnebnih sprememb za gospodinjstva in družine v EU je pomagala osvetliti, kako stroški, povezani s prilagoditvenimi ukrepi, politikami za blažitev podnebnih sprememb in učinki podnebnih sprememb, vplivajo na gospodinjstva v EU, odvisno od tega, v kateri regiji prebivajo, in njihove socialno-ekonomske značilnosti. V njej se ugotavlja, da o tem ni veliko napisanega in da ni celovite ocene stroškov podnebnih sprememb za gospodinjstva v EU.
Študija o stroških podnebnih sprememb za gospodinjstva in družine v EU je pomagala osvetliti, kako stroški, povezani s prilagoditvenimi ukrepi, politikami za blažitev podnebnih sprememb in učinki podnebnih sprememb, vplivajo na gospodinjstva v EU, odvisno od tega, v kateri regiji prebivajo, in njihove socialno-ekonomske značilnosti. V njej se ugotavlja, da o tem ni veliko napisanega in da ni celovite ocene stroškov podnebnih sprememb za gospodinjstva v EU.
V študiji je predlagana tudi nova metodologija in rezultati, ki združujejo informacije Eurostata o dohodkih in izdatkih gospodinjstev, nevarnosti, povezane s podnebjem, in orodja za modeliranje. Ugotovljeno je, da so izguba dohodka gospodinjstev in izdatki, ki so posledica podnebnih sprememb, neposredna posledica učinkov podnebnih sprememb ali potreb po prilagajanju nanje.
Podnebne spremembe bodo leta 2050 različno vplivale na različne regije in socialno-ekonomske skupine EU. Po zmernem podnebnem scenariju se bodo verjetno povečali izdatki gospodinjstev za zdravstveno varstvo v severnih in južnih delih EU, izdatki za hrano na vzhodnih, zahodnih in južnih območjih, izdatki za električno energijo v vseh regijah in izdatki za zavarovanje zlasti na severu. To povečanje bo močno obremenilo revnejša gospodinjstva, ki bodo manj zmožna diverzificirati potrošnjo in bodo imela omejeno zmožnost prilagajanja. Hkrati se bodo na jugu EU zmanjšali dohodki od dela, v vseh regijah pa se bo zmanjšal splošen dohodek.
Negativne in regresivne učinke (ki bodo bolj prizadeli revnejša gospodinjstva kot bogatejša) bo moč čutiti pri številnih izdatkih za blago/storitve in virih dohodka, zlasti na jugu EU (izdatki za zdravstvo, električno energijo in zavarovanje ter skupni dohodek od dela), v manjši meri pa tudi v vzhodnih (izdatki za hrano) in severnih regijah (izdatki za električno energijo in zavarovanje). Zaradi podnebnih sprememb se bo po vsej EU verjetno povečalo število ljudi, ki jim grozi revščina. S scenariji blaženja podnebnih sprememb, ki spodbujajo hitrejšo rast plač nizkokvalificirane delovne sile v primerjavi z visokokvalificirano delovno silo, se bo ta pojav verjetno zmanjšal.
Glavni priporočili oblikovalcem politik sta: dajanje prednosti regijam (kot so tiste na jugu EU), ki se hkrati soočajo z negativnimi posledicami za gospodinjstva in regresijo, ter okrepitev ukrepov dohodkovne podpore in njihova prilagoditev najbolj ranljivim skupinam prebivalstva v teh regijah. Poleg tega večsektorska narava stroškov podnebnih sprememb zahteva horizontalno povezovanje politik, da bi bilo njihovo oblikovanje učinkovitejše.
Študijo, ki jo je izvedel CMCC na prošnjo skupine organizacij civilne družbe v EESO, in njen povzetek je mogoče prenesti s spletišča EESO.
