Dobrodošli v podkastu Pogled s terena Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO). Glede na to, da so evropske volitve 2024 tik pred vrati, smo tokratno oddajo namenili upanjem in pomislekom treh skupin, katerih glas oblikovalci politik pogosto spregledajo: invalidi, starejši in mladi.
Dobrodošli v podkastu Pogled s terena Evropskega ekonomsko-socialnega odbora (EESO). Glede na to, da so evropske volitve 2024 tik pred vrati, smo tokratno oddajo namenili upanjem in pomislekom treh skupin, katerih glas oblikovalci politik pogosto spregledajo: invalidi, starejši in mladi.
Naši gostje so: Milan Šveřepa, predsednik združenja Inclusion Europe, ki je spregovoril o dostopnosti letošnjih evropskih volitev; mladinska aktivistka in vplivnica Nina Skočak, ki nam je povedala, kaj je na kocki za mlade; in dr. Heidrun Mollenkopf, predsednice platforme AGE, ki se zavzema za pravice starejših občanov, ki je pojasnila, ali se starejši počutijo vključene v predvolilne razprave ali pa jih politiki odslovijo in odpišejo. Podpredsednik EESO, pristojen za komuniciranje, Laurențiu Plosceanu je spregovoril o tem, kako si EESO prizadeva še naprej krepiti glas civilne družbe in poskrbeti za to, da ranljive skupine ne bodo odrinjene na rob.
Prisluhnite našemu podkastu, uporabite svoj glas in povejte svoje mnenje. Oblikujte Evropo, kot si jo želite!
Gibanje ljudi po EU vsem prinaša številne koristi. Še posebej pomembno je gibanje mladih, saj jim omogoča, da spoznajo različne kulture in načine življenja v drugih evropskih državah. Tako tudi spoznajo, da imamo vsi veliko skupnega. Obisk druge države zaradi dela ali študija nam pomaga razumeti našo skupno človečnost. Ne glede na različne jezike, prehranske navade ali vreme si delimo toliko stvari – odnose z družino in prijatelji, upe in boja, izzive in priložnosti.
Gibanje ljudi po EU vsem prinaša številne koristi. Še posebej pomembno je gibanje mladih, saj jim omogoča, da spoznajo različne kulture in načine življenja v drugih evropskih državah. Tako tudi spoznajo, da imamo vsi veliko skupnega. Obisk druge države zaradi dela ali študija nam pomaga razumeti našo skupno človečnost. Ne glede na različne jezike, prehranske navade ali vreme si delimo toliko stvari – odnose z družino in prijatelji, upe in boja, izzive in priložnosti.
Prav te izmenjave med državami ustvarjajo družbo odraslih, ki so naklonjeni drugim ljudem in jih razumejo. Prebivalce v sosednjih evropskih državah ne vidijo več kot neznance, temveč kot prijatelje.
Ne smemo podcenjevati pomena tega pri ohranjanju miru in stabilnosti na naši celini. Gibanje mladih je temelj stalnega sodelovanja in povezovanja.
V zvezi s tem sem predlagal mnenje na lastno pobudo o mobilnosti mladih in odnosih med mladimi v EU po brexitu. V sodelovanju s kolegi, osebjem in člani smo se obširno posvetovali z zadevnimi skupinami. Med njimi so bili predstavniki EU in Združenega kraljestva, ki so se sestajali prek spleta in osebno, razširjali ankete in izmenjevali elektronsko pošto. Naše delo je na glasovanju na plenarnem zasedanju EESO prejelo prepričljivo podporo.
Evropske institucije so se odzvale z obsežno ponudbo izboljšanih programov mobilnosti za mlade v Združenem kraljestvu. Združeno kraljestvo je sicer to pobudo v svojem prvem odzivu zavrnilo, vendar si bomo še naprej prizadevali, da prikažemo koristi za vse strani.
Poudarjamo, da koristi od programov, kot sta Erasmus+ ali Ustvarjalna Evropa, nimajo le univerzitetni študentje ali tisti, ki se redno izobražujejo. Tovrstne evropske pobude mladim iz vseh družbenih okolij omogočajo dostop do programov izmenjav in izkušenj, ki ga je sicer težko pridobiti.
Navaden izračun finančnih stroškov na eni strani in donosa na drugi je le eden od vidikov vrednosti teh pobud. Dejanska vrednost mobilnosti in izmenjav je v skupnih izkušnjah in razumevanju. Za ustvarjanje živahne in večkulturne celine so potrebni stiki in gibanje ljudi, za kar si bomo v EESO prizadevali tudi v prihodnosti. Še naprej sodelujemo s civilno družbo v Združenem kraljestvu, da sledimo svojim načelom in služimo kot zgled.
Sklenili smo memoranduma o soglasju z združenjem organizacij civilne družbe v Združenem kraljestvu Civil Society Alliance in s škotskim svetovalnim forumom o Evropi Scottish Advisory Forum on Europe (v sodelovanju z nekdanjo članico EESO Irene Oldfather). To delo bomo nadaljevali in ga okrepili. Mladinski sektor ima vodilno vlogo v nemirnih časih, tudi na področju podnebnih ukrepov. Sodelujmo na institucionalni ravni, da bi mladim ponudili vsa orodja, ki jih potrebujejo za okrepitev svojega dela, in izkoristimo moč mladih za svetlejšo prihodnost za vse nas.
Evropski načrt za boj proti raku: za zanesljivo oskrbo z medicinskimi radioaktivnimi izotopi
Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru
Z modrostjo zadnjih dveh desetletij in sedmih valov širitve od začetka evropskega projekta bi bilo verjetno primerno proslaviti obletnico širitve „velikega poka“ leta 2004 z dejstvi in podatki, da bi umirili čustvene razprave pred junijskimi evropskimi volitvami.
Stefano Mallia, predsednik skupine delodajalcev v Evropskem ekonomsko-socialnem odboru
Z modrostjo zadnjih dveh desetletij in sedmih valov širitve od začetka evropskega projekta bi bilo verjetno primerno proslaviti obletnico širitve „velikega poka“ leta 2004 z dejstvi in podatki, da bi umirili čustvene razprave pred junijskimi evropskimi volitvami.
Triletna vojna v Ukrajini je v ospredje evropske geopolitične agende postavila vprašanje širitve. Status kandidatke, ki je bil hitro podeljen Ukrajini, Moldaviji, Bosni in Hercegovini ter Gruziji, ter pristopna pogajanja, ki so se končno začela s Severno Makedonijo in Albanijo, so pozitivni preboji politike, ki že več let stagnira.
Da ta novi zagon ne bi usahnil, bi morali jasno določiti poslovni model.
Demokratizacija in pravna država sta seveda nedotakljivi načeli, prav tako pristop širitvenega procesa, ki temelji na dosežkih in ne dovoljuje bližnjic. Vendar pa je treba ljudem spregovoriti tudi o morebitnih gospodarskih koristih in blaginji naslednje generacije Evropejcev.
Če preteklost ponuja kakršne koli indice za prihodnost, lahko z gotovostjo rečemo, da je poslovni model nesporen. Trgovina med starimi in novimi državami članicami se je med formalnim predpristopnim procesom med letoma 1994 in 2004 povečala za skoraj trikrat, med novimi državami članicami pa petkrat. Rast EU-15 se je od začetka pristopnega procesa do leta 2008 v povprečju večala za 4 % letno, pri čemer je pristopni proces prispeval polovico te rasti in med letoma 2002 in 2008 ustvaril 3 milijone novih delovnih mest.
COVID-19 in vojna v Ukrajini sta pokazala, da mora EU, zlasti v okviru zelenega in digitalnega prehoda, ponovno razmisliti o svoji gospodarski odpornosti. Načrt REPowerEU predvideva povečanje evropske proizvodnje energije iz obnovljivih virov. Akt o neto ničelni industriji in akt o kritičnih surovinah pozivata, naj se 40 % zelenih vrednostnih verig in vrednostnih verig surovin preusmeri v EU. Države kandidatke za pristop k EU, zlasti Ukrajina, imajo lahko pomembno vlogo z zagotavljanjem večje gospodarske varnosti.
Kar zadeva naravne vire, ima Ukrajina največje zaloge plina v Evropi, takoj za Norveško. Proizvaja tudi največje količine energije iz vodnih virov v Evropi in bi lahko proizvodnjo še povečala, tudi z drugimi zelenimi viri energije, kot so veter, sončna energija in biomasa. Ukrajina je tudi pomembna izvoznica kovin, ima nahajališča litija in redkih rudnin, ki so ključnega pomena za zeleno in digitalno industrijo.
Obenem je ukrajinska kmetijska industrija ena največjih na svetu. Njena vključitev v enotni trg bi znatno povečala prehransko varnost EU.
Povsem jasne so tudi koristi, ki jih bi imele države Zahodnega Balkana od večje udeležbe na enotnem trgu. BDP Hrvaške se je od pridružitve EU leta 2013 stalno povečeval, kar je zvišalo dohodke njenih državljanov, pri čemer se je BDP na prebivalca v povprečju povečal za 67 % (povečanje s 10 440 EUR leta 2013 na več kot 17 240 EUR).
Pot do članstva v EU bo za do devet novih držav naporna, vendar ni druge možnosti: če želi biti EU svetovna sila, mora biti najprej lokalna sila.
Naš posebni gost, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, se velike širitve pred 20 leti spominja kot časa izjemnega upanja, ko je celina končno zadihala s polnimi pljuči, s svojo vzhodno in zahodno polovico. In medtem ko se Putinov mit slovanskega bratstva izvaja ob eksplozijah balističnih izstrelkov, EU ostaja prostovoljna zveza svobodnih in suverenih narodov, ki temelji na temeljnih vrednotah spoštovanja človekovih pravic, enakosti in pravne države.
Naš posebni gost, nekdanji predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox, se velike širitve pred 20 leti spominja kot časa izjemnega upanja, ko je celina končno zadihala s polnimi pljuči, s svojo vzhodno in zahodno polovico. In medtem ko se Putinov mit slovanskega bratstva izvaja ob eksplozijah balističnih izstrelkov, EU ostaja prostovoljna zveza svobodnih in suverenih narodov, ki temelji na temeljnih vrednotah spoštovanja človekovih pravic, enakosti in pravne države.
Dogodek, ki ga je 1. maja 2004 v Dublinu gostilo irsko predsedstvo Sveta EU, in slovesnost za dobrodošlico v Evropskem parlamentu v Strasbourgu 3. maja 2004 zame politično, pa tudi čustveno izstopata kot dneva izjemne pozitivnosti in upanja ter kot simbolni dejanji vrnitve domov, ponovne združitve celine, ki je lahko znova zadihala s polnimi pljuči, s svojo vzhodno in zahodno polovico. V Dublinu je Seamus Heaney bral svojo pesem Beacons at Bealtaine, v kateri je izrazil optimizem, da bo lahko ta zgodovinska širitev premikala ustnice, premikala ume in ustvarjala nove pomene. V Strasbourgu se je deset nacionalnih zastav novih držav članic dvignilo na ogromnih drogovih, izdelanih v ladjedelnicah v Gdansku. Zastavni drogovi so bili darilo Poljske in njihovo potovanje v Strasbourg je simbolično ponazorilo potovanje od komunizma do svobode, ki ga je poosebljala prisotnost Lecha Wałęse.
Seveda je bil dogodek za vse vrhunec dolgega in zapletenega procesa vzajemnih priprav, ki je trajal več let. Bili smo navdušeni, hkrati pa smo si tudi oddahnili, saj smo dosegli ciljno črto procesa, ki je bil za vse vpletene pravi politični in postopkovni maraton.
Trdim, da je širitev morda najmočnejše, najbolj preobrazbeno in najuspešnejše orodje politike EU v zadnjih petih desetletjih. Moja država, Irska, je postala članica v okviru prve širitve 1. januarja 1973 kot najrevnejša država/regija takratne Evropske gospodarske skupnosti. Dostop do velikega trga skupaj s solidarnostjo EU prek regionalnih in pozneje kohezijskih skladov v prvih desetletjih članstva, višji standardi na področju enakosti spolov in okoljske politike, podpora mirovnemu procesu na Severnem Irskem in priznavanje edinstveno težavnih posledic brexita za Irsko, ki je edina država EU s kopensko mejo z Združenim kraljestvom – vse skupaj je prineslo res pozitivne izkušnje in rezultate. Vse ni šlo zlahka, zlasti med krizo v euroobmočju, ampak če vse upoštevamo, je bilo to, kar smo dosegli, zelo pozitivno.
Čeprav hkrati spoštujem in obžalujem odločitev Združenega kraljestva, da zapusti Unijo, je bil to jasen dokaz, da je EU prostovoljna zveza svobodnih in suverenih narodov, ki lahko vanjo prosto vstopijo in iz nje prosto izstopijo. Kakšno močno nasprotje neoimperialistični vojni, ki jo je Putin sprožil proti Ukrajini, kjer se njegov mit slovanskega bratstva vsak dan kaže s streljanjem pušk, eksplozijami balističnih izstrelkov in smrtonosnimi droni.
Članstvo v EU je Grčiji, Portugalski in Španiji pomagalo k vrnitvi med uspešne demokratične države po diktaturi, polega tega pa je pripomoglo k višjemu življenjskemu standardu in kakovosti življenja.
Velika širitev pred 20 leti je s povečanjem naložb, trgovine in solidarnosti EU novim državam članicam prinesla izjemno rast, zlasti tistim v srednji in vzhodni Evropi. V povprečju se je njihov BDP na prebivalca, prilagojen glede na inflacijo in valuto, v zadnjih dveh desetletjih povečal z manj kot polovice povprečja EU na tri četrtine vse višjega povprečja EU. V Litvi se je BDP na prebivalca v tem obdobju potrojil. Zdravje in izobraževanje sta se izboljšala, zaradi česar sta boljša tudi kakovost življenja in življenjski standard. Kmetijska proizvodnja v regiji se je podvojila. Skratka, tako kot pri vseh prejšnjih širitvah se je izkazalo, da širitev prinaša koristi tako državam pristopnicam kot EU. Zato sem pri širitvah optimist, vendar ne naiven.
Dogodki na Poljskem v zadnjih letih in že dlje časa na Madžarskem kažejo, da odstopanje od standardov EU na področju pravne države, svobode medijev ali spoštovanja pravic manjšin razkriva privrženost EU kot sredstvu za doseganje blaginje, vendar nenaklonjenost EU kot skupnosti skupnih vrednot. Predsednik madžarske vlade ponosno razglaša, da je njegova država neliberalna demokracija. Naj si člen 2 PEU razlagamo še tako široko, je očitno, da ne gre za listino neliberalne demokracije. („Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“)
To besedilo je bilo del sporazuma o članstvu v EU in je vključeno v vse pristopne pogodbe, z njim pa so se strinjale vse države pristopnice. Formula „obdržite svoje vrednote zase, nam pa pošljite denar“ ni vzdržna podlaga za vzajemno spoštovanje. Na to ne bi smele pozabiti sedanje države kandidatke, ki si prizadevajo, da bi tudi same pristopile k EU. Pričakujem, da bodo københavnska merila v prihodnjih pogajanjih imela pomembnejšo vlogo, pristopne pogodbe pa bodo po možnosti vključevale tudi klavzule, ki bodo EU dale trdnejše možnosti za zaščito pravic in vrednot, če pride do odstopanj. EU ni samo trg in materialni napredek, ki je sicer zaželen, ni njen edini ali celo bistveni razlog za obstoj.
Kljub temu lahko na podlagi dosedanjih rezultatov širitev ugotovimo, da so bile te v bistvu koristne za vse vpletene, zato bi se jih morali lotevati pozitivno. Države kandidatke čaka obsežna preobrazba, ki jo bodo izvajale vsaka v svojem tempu. Tudi EU mora opraviti nekaj dela v zvezi s svojim postopkom odločanja in proračunsko zmogljivostjo za absorpcijo novih držav članic ter na področju predpristopne pomoči. Po podelitvi statusa države kandidatke in po pregledu usklajenosti je za pogajalske okvire, začetek in zaključek pogajanj po posameznih poglavjih ter nazadnje za pristopne pogodbe potrebno soglasje Sveta. Nič od tega ni enostavno ali lahko. Upamo, da bodo vse države članice spoštovale načelo „lojalnega sodelovanja“ in pomagale „pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb“ (člen 4(3) PEU).
Primer Ukrajine je še posebej zapleten zaradi njene velikosti, relativnega deleža kmetijstva v BDP v primerjavi s povprečjem EU in primerjalne revščine v smislu BDP na prebivalca ter seveda zaradi vojne in njenih uničujočih posledic. Pogajanja se lahko začnejo. Ukrajina je že na poti k integraciji s pridružitvenim sporazumom ter poglobljenim in celovitim sporazumom o prosti trgovini z EU. Ta bi se lahko sčasoma postopoma razširila, vendar bosta na koncu nujen pogoj za pristop k EU ustaljen teritorialni položaj in stabilen mir, pri čemer ima lahko članstvo v EU svojo vlogo. EU na svojem vzhodnem boku potrebuje stabilnost, ne kaos, in sprejemanje Ukrajine je navsezadnje v skupnem interesu, in ne samo v interesu Ukrajine.
Pat Cox, predsednik Evropskega parlamenta med letoma 2002 in 2004
Pat Cox je irski politik in novinar. Med letoma 2002 in 2004 je bil predsednik Evropskega parlamenta, bil pa je tudi predsednik mednarodnega Evropskega gibanja (2005–2011). Od leta 2015 vodi Fundacijo Jeana Monneta za Evropo. Je tudi evropski koordinator za koridor jedrnega omrežja TEN-T Skandinavija–Sredozemlje (EU) in vodja misije Evropskega parlamenta za oceno potreb in izvajanje parlamentarne reforme ukrajinske vrhovne rade. Na začetku kariere je bil novinar informativnega programa televizijske postaje RTE v Dublinu. Leta 2004 je g. Cox prejel mednarodno nagrado Karla Velikega za parlamentarno zavezanost širitvi Evropske unije.
EESO je na plenarnem zasedanju 25. aprila potrdil sporazum o ustanovitvi medinstitucionalnega organa za etične standarde. Predstavniki sodelujočih institucij in organov EU so ga uradno podpisali 15. maja. Veljati bo začel predvidoma 6. junija, na prvi dan glasovanja na evropskih volitvah.
EESO je na plenarnem zasedanju 25. aprila potrdil sporazum o ustanovitvi medinstitucionalnega organa za etične standarde. Predstavniki sodelujočih institucij in organov EU so ga uradno podpisali 15. maja. Veljati bo začel predvidoma 6. junija, na prvi dan glasovanja na evropskih volitvah.
Sporazum je pomemben korak h krepitvi skupne kulture integritete in etike.
Novi organ EU bo razvijal, posodabljal in razlagal skupne minimalne standarde za etično ravnanje ter objavljal poročila o tem, kako se ti standardi odražajo v internih pravilih posameznih sodelujočih institucij in organov EU.
Poleg EESO bo v novi organ za etiko vključenih še sedem institucij in organov EU: Evropski parlament, Svet EU, Evropska komisija, Sodišče Evropske unije, Evropska centralna banka, Evropsko računsko sodišče in Evropski odbor regij.
Vsako sodelujočo institucijo bo zastopal en član na visoki ravni, položaj predsednika organa pa bo po načelu rotacije vsako leto zapolnila druga institucija.
Organu bo pri delu pomagalo pet neodvisnih strokovnjakov, ki bodo na zahtevo podali mnenja. Vsaka pogodbenica sporazuma se bo lahko z njimi posvetovala o posameznih standardiziranih pisnih izjavah, vključno z izjavami o interesih. (mp)
