Premostitev razlik: kako se lahko civilna družba bori proti škodljivi polarizaciji
V času, ko se naše družbe soočajo z vse večjo polarizacijo in upadom zaupanja v demokratične institucije, mora civilna družba odigrati svojo vlogo. Polarizacija sama po sebi ni vedno negativna, saj različna stališča krepijo demokratično razpravo. Kadar pa vodi v sovražnost, dezinformacije in delitve, ogroža same temelje naših demokracij.
Premostitev razlik: kako se lahko civilna družba bori proti škodljivi polarizaciji
V času, ko se naše družbe soočajo z vse večjo polarizacijo in upadom zaupanja v demokratične institucije, mora civilna družba odigrati svojo vlogo. Polarizacija sama po sebi ni vedno negativna, saj različna stališča krepijo demokratično razpravo. Kadar pa vodi v sovražnost, dezinformacije in delitve, ogroža same temelje naših demokracij.
V letošnjem tednu civilne družbe smo se seznanili z izjemnimi primeri pobud za proti škodljivi polarizaciji. Ob podelitvi nagrade EESO za civilno družbo so bile izpostavljene organizacije, ki se ukvarjajo z medijsko pismenostjo, preprečevanjem dezinformacij in spodbujanjem medgeneracijskega dialoga. To so vrste projektov, ki jih je treba podpreti, če želimo zgraditi odporne in kohezivne družbe.
V Evropi smo priča vse večji razdrobljenosti družbe. Med številnimi izzivi so gospodarske neenakosti, socialna izključenost, digitalne dezinformacije in politični ekstremizem. Nedavni vzpon populističnih gibanj po Evropi, zmanjševanje pluralnosti medijev in upadanje zaupanja v institucije kažejo, kako polarizacija spodbuja nezadovoljstvo. Ti trendi slabijo demokratične strukture in spodkopavajo socialno kohezijo, zato v takšnih časih civilna družba ni le udeleženka v demokratičnem procesu, temveč tudi varuhinja njegove odpornosti.
Organizacije civilne družbe so že dolgo v ospredju boja za zaščito demokratičnih vrednot. Delujejo kot posredniki, ki zastopajo različna stališča, preprečujejo napačne informacije in spodbujajo informirane javne razprave. Nudijo platformo tistim, ki se ne počutijo slišani, in se zavzemajo za vključujoče politike, ki premoščajo razlike, ne pa jih poglabljajo. Civilna družba se z državljanskim udejstvovanjem, razpravami, ki temeljijo na dejstvih, in pobudami, ki spodbujajo strpnost, dejavno bori proti silam razdora.
EESO je trdno prepričan, da je krepitev sodelovanja in dialoga edini način za napredek. To vidimo pri svojem delu vsak dan - naši člani, ki zastopajo delodajalce, sindikate in nevladne organizacije, sodelujejo v robustnih razpravah, vendar vedno s ciljem najti skupne točke. Naša moč je v konsenzu in to je model, ki ga je treba razširiti po vsej Evropi.
Organizacijam civilne družbe je treba omogočiti, da v celoti odigrajo svojo vlogo pri odpravljanju polarizacije. To pomeni, da jim je treba nuditi dostop do finančnih sredstev, zaščititi njihovo sposobnost svobodnega delovanja in spodbujati okolje, v katerem je njihov prispevek k demokratičnemu življenju priznan in cenjen. Okrepiti je treba mehanizme sodelovanja, bodisi s posvetovanji z državljani, pobudami na lokalni ravni ali orodji posvetovalne demokracije, da se bodo ljudje počutili vključene v sprejemanje odločitev.
Prihodnost Evrope je odvisna od tega, ali se bodo njeni državljani počutili zastopane, angažirane in slišane. Civilna družba ni dodatek k demokraciji, temveč njena hrbtenica. V času, za katerega so značilne delitve, mora imeti na voljo orodja, priznanje in prostor, ki ga potrebuje za nadaljnje varovanje naših demokratičnih vrednot. S spodbujanjem dialoga, socialnega vključevanja in boja proti ekstremizmu je civilna družba tista sila, ki lahko polarizacijo spremeni iz vira konfliktov v gonilo konstruktivne razprave in družbenega napredka.
S skupnimi močmi poskrbimo, da delitev ne bo zaznamovala naše prihodnosti. Namesto tega zgradimo Evropo, v kateri bo raznolikost mnenj krepila našo enotnost in se bo s sodelovanjem ponovno vzpostavilo zaupanje, civilna družba pa bo vodilna pri premagovanju razlik.
Javierja Garata Péreza, poročevalca za mnenje EESO o priporočilih civilne družbe za evropski pakt za oceane, smo vprašali, kaj so najpomembnejša priporočila EESO za pobudo Evropske komisije, ki določa obsežno vizijo vseh politik, povezanih z oceani. Kakšni konkretni ukrepi so potrebni za zaščito oceanov pred uničenjem in onesnaževanjem ter za ohranitev njihove biotske raznovrstnosti? Katere so največje grožnje za dobro stanje oceanov in kakšne rešitve predlaga Odbor?
Javierja Garata Péreza, poročevalca za mnenje EESO o priporočilih civilne družbe za evropski pakt za oceane, smo vprašali, kaj so najpomembnejša priporočila EESO za pobudo Evropske komisije, ki določa obsežno vizijo vseh politik, povezanih z oceani. Kakšni konkretni ukrepi so potrebni za zaščito oceanov pred uničenjem in onesnaževanjem ter za ohranitev njihove biotske raznovrstnosti? Katere so največje grožnje za dobro stanje oceanov in kakšne rešitve predlaga Odbor?
Še nikoli prej nismo imeli tako izobražene generacije s tolikšnim potencialom, ki pa je hkrati pod tolikšnim pritiskom in se sooča s toliko dvomi glede prihodnosti, pravi Bruno António, strokovnjak za mlade in glavni govornik na dogodku Vaša Evropa, vaš glas 2025. V pogovoru za EESO info je spregovoril o tem, kako okrepiti glas mladih in zakaj je ob porastu diskriminacije in ksenofobije v Evropi ključno, da se v okviru prihodnjih programov EU za mlade te še naprej uči o pomenu demokracije.
Še nikoli prej nismo imeli tako izobražene generacije s tolikšnim potencialom, ki pa je hkrati pod tolikšnim pritiskom in se sooča s toliko dvomi glede prihodnosti, pravi Bruno António, strokovnjak za mlade in glavni govornik na dogodku Vaša Evropa, vaš glas 2025. V pogovoru za EESO info je spregovoril o tem, kako okrepiti glas mladih in zakaj je ob porastu diskriminacije in ksenofobije v Evropi ključno, da se v okviru prihodnjih programov EU za mlade te še naprej uči o pomenu demokracije.
1. Ali so mladi danes pasivni ali aktivni v političnem in družbenem življenju? Kako se lahko bolj vključijo v oblikovanje politik?
Različne študije kažejo, da mladim ni vseeno in da aktivno sodelujejo. Če politično udejstvovanje opredelimo kot poučenost o ključnih družbenih vprašanjih, je očitno, da se mladi trudijo za spremembe. Še posebej zanimivo je, kako se odločajo za sodelovanje. Ustaljeni načini so volitve, prostovoljsko delo v nevladnih organizacijah ali včlanitev v podmladke političnih strank. Danes se zdi, da so med mladimi manj priljubljeni, saj ti na oblikovanje javnih politik raje vplivajo s podpisovanjem peticij ali sodelovanjem na protestih in na druge inovativne načine. V mreži DYPALL raziskujemo ta orodja udeležbe, ki vključujejo posvetovanja, sodelovanje v lokalnih mladinskih svetih in druge oblike lokalnega dialoga z mladimi. Opažamo, da je med mladimi veliko zanimanja za sodelovanje, vendar večina uveljavljenih mehanizmov še vedno ni prijazna mladim niti nima prave teže.
2. Rezultati nedavnih evropskih in nacionalnih volitev kažejo, da je veliko mladih volilo desničarske stranke. Kaj je razlog za to in ali menite, da je to zaskrbljujoč trend, ki bi lahko ogrozil evropske vrednote, kot sta enakost in vključenost?
Višja podpora desničarskim strankam med mladimi je zaskrbljujoč trend. Menimo, da je posledica nezadovoljstva s prevladujočo politiko, globokega nezaupanja v politične institucije, želje po močni nacionalni identiteti ter strahu v zvezi z gospodarsko in socialno varnostjo. Razumeti moramo temeljne vzroke teh zaskrbljujočih volilnih trendov. Ta generacija odrašča v času nenehnih kriz in negotovosti glede prihodnosti. Še nikoli prej nismo imeli tako izobražene generacije s tolikšnim potencialom, ki pa je hkrati pod tolikšnim pritiskom in se sooča s toliko dvomi glede prihodnosti. Algoritmi v družbenih medijih poudarjajo vsebino, ki razdvaja, in vplivajo na stališča.
Vse to povzroča negotovost glede prihodnosti. Glasovanje za populistične stranke je lahko po eni strani oblika protesta in splošnega nezadovoljstva, po drugi strani pa lahko odraža tudi željo po odločnosti oblasti, kar prinaša občutek varnosti. Vendar se je v preteklosti že pokazalo, da mladi pogosto izgubijo upanje in se počutijo izdane, ko populistične desničarske stranke pridejo na oblast. Ko spoznajo, da so jim pravice, svoboščine in druge pomembne vrednote odvzete ali postavljene pod vprašaj, je pogosto že prepozno.
Ta trend že ogroža naše evropske vrednote. To lahko vidimo ne le v političnem diskurzu, temveč tudi v vsakdanjem življenju ljudi v naših skupnostih, kjer ksenofobija ali diskriminacija do drugačnih postajata del normalnosti. Zato je bistveno, da programi EU za mlade tem še naprej pomagajo razumeti pomen demokracije, jo spoznavati in doživljati, hkrati pa jim pomagajo razvijati veščine, potrebne za krepitev odpornosti proti grožnjam, ki jih pomenijo protidemokratična gibanja.
3. Koliko mladi Evropejci vedo, kaj EU počne zanje? Kako jih spodbuditi k večjemu zanimanju za EU? Kako ocenjujete prizadevanja EU na področju komuniciranja?
Mirno lahko rečemo, da se mladi vsekakor bolje zavedajo, kaj EU počne zanje, kot starejše generacije. Programi, kot so Erasmus+, Evropska solidarnostna enota in DiscoverEU, prispevajo k oblikovanju občutka pripadnosti evropski identiteti, zato jih je treba okrepiti in vsem mladim v Evropi omogočiti dostop do njih.
Toda ali se mladi resnično zavedajo, kaj jim Evropa omogoča? Po našem mnenju ne. Zmožnost EU, da vpliva na družbo, zlasti na mlade, mora biti še bolj vidna in bolje razumljena. Odločitve, ki jih sprejemajo institucije EU, imajo velik vpliv, to pa bi moralo mlade spodbuditi, da se bolj zanimajo za zadeve EU. Kako? Na misel mi prideta dve ideji: institucije EU morajo jasno sporočati, da odločitve na ravni EU neposredno vplivajo na življenja mladih. Prav tako bi morale razširiti programe, ki mladim ponujajo več priložnosti za spoznavanje, doživljanje in odkrivanje EU. S tem se lahko poveča občutek pripadnosti, empatije, povezanosti in prijateljstva med Evropejci.
Kljub precejšnjim prizadevanjem različnih institucij EU, da bi navezale stik z državljani, in kljub občutno kakovostnejšim kampanjam in orodjem ne moremo reči, da zadoščajo, saj so v praksi pogosto daleč od resničnega življenja mladih.
Čeprav je EU dosegla napredek na področju prisotnosti v družbenih medijih in pri kampanjah, namenjenih mladim, se je z njenimi sporočili še vedno težko poistovetiti, zlasti tistimi, ki so namenjena različnim skupinam mladih v naši družbi. Prizadevanja EU na področju komuniciranja je treba še naprej krepiti in strukturirati z vključevanjem novih metod ozaveščanja, na primer z najemanjem mladinskih nevladnih organizacij kot zastopnikov stališč mladih, razvojem decentraliziranih platform za ozaveščanje in pripravo kampanj zgodbarjenja, ki politike EU povezujejo z vsakodnevnimi izkušnjami. Pri tem je nujno preizkušati nove komunikacijske pristope in mlade neposredno vključevati v oblikovanje in izvajanje kampanj ter drugih komunikacijskih dejavnosti.
2. Kako lahko okrepimo glas mladih?
Tako, da jih jemljemo resno in upoštevamo njihov prispevek. Institucije imajo moč in zmožnost, da okrepijo glas mladih, vendar včasih umanjka pripravljenost, da jim zagotovijo prostor, podporo, priložnosti in orodja za resnično sodelovanje. Sodelovanja mladih ne smemo obravnavati kot formalnost in jih zgolj vabiti na javne dogodke in fotografirati za družbene medije, nato pa zanemariti njihov prispevek. Sodelovanje mladih mora biti učinkovito, kar pomeni, da morajo mladi videti rezultate svojega sodelovanja in spremembe, ki sledijo.
Za okrepitev glasu mladih je potrebna institucionalna podpora, kot je zastopanost mladih v organih odločanja. Prav tako je treba vzpostaviti zaupanje, za kar so potrebni čas, kakovostni prostori in procesi sodelovanja. V ta namen so potrebna ustrezna finančna sredstva, institucije pa potrebujejo zmogljivosti za boljše delo in vključevanje mladih v odločanje. Za to so potrebne naložbe, resnična predanost in čas.
Bruno António je izvršni direktor mreže DYPALL, evropske platforme organizacij civilne družbe, lokalnih oblasti in raziskovalnih ustanov za spodbujanje udeležbe mladih pri sprejemanju odločitev na lokalni ravni. Zadnjih 12 let dela kot strokovnjak za mlade in zunanji svetovalec več institucijam, kot sta Evropska komisija in Svet Evrope. Pred tem je bil generalni sekretar organizacije Youth for Exchange and Understanding ter izvršni direktor zadruge ECOS – Cooperativa de Educação, Cooperação e Desenvolvimento. Na algarveški univerzi v Faru na Portugalskem je diplomiral iz socialne pedagogike.
V sedanjem negotovem svetu, v katerem dolgoletna prepričanja dobivajo razpoke, naše prejšnje skupne vrednote pa nas več ne združujejo, temveč nas razdvajajo, je treba mladim zdaj in tukaj dati priložnosti za smiselno sodelovanje, da bi obravnavali mnoge pereče izzive, ki se zaostrujejo pred našimi očmi. Razprave na dogodku YEYS 2025 so jasno pokazale, da ni teme, ki bi ji lahko rekli „mladinska“, in da so mladi upravičeno zaskrbljeni zaradi cele vrste različnih problemov, od korupcije in enakosti do podnebnih sprememb, je zapisala češka študentka Kristýna Bulvasová, ki se je udeležila YEYS.
V sedanjem negotovem svetu, v katerem dolgoletna prepričanja dobivajo razpoke, naše prejšnje skupne vrednote pa nas več ne združujejo, temveč nas razdvajajo, je treba mladim zdaj in tukaj dati priložnosti za smiselno sodelovanje, da bi obravnavali mnoge pereče izzive, ki se zaostrujejo pred našimi očmi. Razprave na dogodku YEYS 2025 so jasno pokazale, da ni teme, ki bi ji lahko rekli „mladinska“, in da so mladi upravičeno zaskrbljeni zaradi cele vrste različnih problemov, od korupcije in enakosti do podnebnih sprememb, je zapisala češka študentka Kristýna Bulvasová, ki se je udeležila YEYS.
Kolikokrat sem kot mlada pripadnica generacije Z slišala stavek „tvoja generacija se sooča z največjimi izzivi doslej“, ali pa „sedanje izzive mora rešiti tvoje vodstvo“. Veliko tvegamo in tudi izzivi, s katerimi se spopadamo, so veliki: demokratično nazadovanje, kakršnega še ni bilo, polarizacija naših družb glede vprašanj, ki so prej veljala za naše skupne vrednote, razpoke v dolgotrajnih prepričanjih in sistemih ter vse večja negotovost.
Velika pričakovanja pritiskajo ne le na mlade, temveč tudi na preslabo financirane organizacije civilne družbe, ki imajo ključno vlogo pri oblikovanju vrednot mladih, pa tudi na izobraževalne sisteme. Formalno izobraževanje bi moralo mladim dati znanje, spretnosti in orodja, ki jih potrebujejo za to, da bi lahko reševali probleme in postali sedanji in prihodnji voditelji. Bojim se, da so mnogi izobraževalni sistemi preveč togi, da bi bili primerni za 21. stoletje. Mnoge šole ne izobražujejo o podnebnih spremembah ali obsežnem področju zdravja, bodisi psihičnega ali reproduktivnega. Poleg tega nimajo dovolj sodobne tehnologije in ranljivim skupinam ne omogočajo ustreznega dostopa.
Celo vprašanje, kdo je ranljiv, je zdaj politično ali pa se izkorišča za vojne namene, kar je še huje. To je dodaten pritisk za tiste, ki lahko najmanj prenesejo in jih ne bi smeli pustiti ob strani.
V naši družbi ni več soglasja več glede tega, kaj ranljivost pomeni ali kako jo priznati. To sem doživela sama, ko sem vodila delavnico v šoli v bližini češko-slovaške meje, na kateri sem spregovorila o plačni vrzeli med spoloma in drugih neenakostih, povezanih s spolom. Študentje in učitelji so se odzvali z veliko osuplostjo in so popolnoma zanikali možnost, da bi bile lahko v naši družbi neenakosti. Zaradi tega sem prepričana, da moramo več razpravljati o ranljivosti in neenakosti, ne glede na starostno skupino, ter krepiti zmogljivosti na tem področju.
Enak dostop do izobraževanja in enake možnosti za mlade, tudi prikrajšane ženske in dekleta, invalide in mlade z migracijskim ozadjem, so še vedno samo sanje. Če je naš skupen cilj mladim dati močne temelje za to, da bodo lahko izkoristili svoj potencial in uresničili svoje sanje, moramo začeti ukrepati. Predlagati rešitve je sicer težka naloga, a krepitev povezav držav članic EU s civilno družbo, zlasti na področju neformalnega izobraževanja, bi lahko pomagala odpraviti razlike. Še prej pa moramo opredeliti področja, ki so najbolj ranljiva. Z usposabljanjem učiteljev in vseh mladinskih delavcev za ustvarjanje skupnosti bi lahko dobili okvir za nekatere ciljne in sistemske rešitve.
Civilna družba je prevzela nalogo, da spodbuja državljansko udeležbo, toda mladi so še vedno zelo malo vključeni v odločanje in demokratično upravljanje. Razlike med željami mladih ter prostorom in možnostmi, ki jih imajo na voljo, da bi te želje uresničili, so velike. Volitve ne prinašajo želenih rezultatov, saj je boj proti nekaterim političnim razmišljanjem in dezinformacijam v nekaterih državah še vedno težaven. Toda slaba udeležba na volitvah ne pomeni, da ljudje nimajo svojih stališč ali da ni težav, ki bi jih bilo treba obravnavati. Za spodbujanje aktivnega državljanstva mladi potrebujejo pozitivne izkušnje z demokratičnim udejstvovanjem, pa tudi otipljive rezultate, brez lažnih predstav, simbolike ali selektivnosti. Upam, da bodo države članice EU lahko ustvarile takšne prostore in se morda premaknile s točke, ko morajo mladi, ki želijo smiselno sodelovati in soustvarjati, čakati, da dobijo priložnost. Toda to se ne sme zgoditi šele čez tri leta, čez pet ali celo deset let. Spremembe so potrebne takoj, da se razlike v družbi ne bodo še povečevale.
Na dogodku YEYS 2025 sem imela priložnost, da sem sodelovala pri pripravi priporočila v zvezi s podnebnimi spremembami. Prepričana sem, da je trojna kriza planeta eden največjih izzivov človeštva. Razvoj skladne strategije EU za boj proti podnebnim spremembam je bilo eno od petih priporočil YEYS, poleg boja proti korupciji s preglednostjo, udeležbe mladih, aktivnega državljanstva, enakosti in ideje, da si „mladi zaslužijo sedež“. Ker je bilo to priporočilo uvrščeno na skupni seznam priporočil, je jasno, da je po mnenju mladih udeležencev YEYS ta tema ključen izziv, ki ga je treba obravnavati. Hkrati pa je to vidik skupine mladih, ki so na nek način že opolnomočeni in niso reprezentativni za vse države članice EU. Morda so nekateri menili, da bo omenjeno priporočilo najpomembnejše za udeležence letošnjega YEYS, a je po končnem glasovanju pristalo na zadnjem mestu. Naj bo to v opomin, da ni teme, ki bi ji lahko rekli „mladinska“. Mladi so upravičeno zaskrbljeni zaradi vseh sedanjih izzivov in agenda za mlade je resnično široka in medsektorska.
Nekateri mladi se zavedajo pomena varstva okolja in trajnostnosti, drugi si ne morejo privoščiti, da bi temu vprašanju dajali prednost, saj težko pokrijejo že svoje osnovne potrebe. Omenila sem trojno krizo planeta kot enega največjih izzivov človeštva, toda slika je drugačna, če upoštevamo, da je treba vse večje težave obravnavati naenkrat, če želimo učinkovite rešitve. Sedanje geopolitične razmere in prizadevanja EU za konkurenčnost na svetovni ravni odvračajo pozornost in upočasnjujejo procese prehoda. A ne mi ne prihodnje generacije nimamo planeta B, na katerem bi lahko reševali težave, in ne moremo si več privoščiti, da bi preskakovali omejitve planeta.
Če se povrnem k tveganju: mladi v vsej svoji različnosti bi morali še naprej imeti možnost, da izkoristijo svojo mladost z vsemi privilegiji, izzivi in lepoto, ki jih prinaša. Nedavno poročilo OZN je pokazalo, da sta zadovoljstvo z življenjem in sreča med mladimi odraslimi v zadnjem desetletju močno upadla. Toda kljub hudim izzivom, s katerimi se soočamo, sem trdno prepričana, da imamo dobre možnosti za obravnavo perečih izzivov in izboljšanje kakovosti življenja vseh, če bomo le mlade navdihnili s konkretnimi rezultati, ki jih bodo dosegli s svojim udejstvovanjem.
Kristýna Bulvasová je članica evropske mreže mladih za trajnostni razvoj. Bila je tudi mladinska delegatka pri Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope in češka mladinska delegatka pri OZN. Kot nekdanja uradna govornica češko-nemškega mladinskega foruma si še vedno aktivno prizadeva za krepitev češko-nemškega sodelovanja. Kot mlada aktivistka, osredotočena na izobraževanje za prihodnost in trajnostnost, trenutno vodi češko nevladno organizacijo MOB - Mladi državljani, hkrati pa zaključuje študij na Karlovi univerzi v Pragi ter univerzi v Regensburgu. Poleg aktivnega sodelovanja na dogodku YEYS je Kristýna spregovorila tudi na tednu civilne družbe EESO na okrogli mizi opredvidevanju za vključujoč pravični prehod in zeleno-modro rast.
Med predstavniki in predstavnicami iz držav kandidatk za pristop k EU na letošnjem dogodku za mlade Vaša Evropa, vaš Glas (YEYS) je bila tudi mlada Moldavka Mădălina-Mihaela Antoci.Udeležila se je tedna civilne družbe EESO in je na otvoritveni okrogli mizi imela navdihujoč govor na temo Še vedno enotni v različnosti.Kot predsednica študentske mreže Erasmus za Moldavijo in članica Mladinskega sveta Moldavije je pripovedovala o tem, kaj EU pomeni za mlade v njeni državi in kaj sama počne za to, da bi tamkajšnje mlade opogumila za študij v tujini in jih spodbudila h globalnemu razmišljanju.
Med predstavniki in predstavnicami iz držav kandidatk za pristop k EU na letošnjem dogodku za mlade Vaša Evropa, vaš Glas (YEYS) je bila tudi mlada Moldavka Mădălina-Mihaela Antoci.Udeležila se je tedna civilne družbe EESO in je na otvoritveni okrogli mizi imela navdihujoč govor na temo Še vedno enotni v različnosti.Kot predsednica študentske mreže Erasmus za Moldavijo in članica Mladinskega sveta Moldavije je pripovedovala o tem, kaj EU pomeni za mlade v njeni državi in kaj sama počne za to, da bi tamkajšnje mlade opogumila za študij v tujini in jih spodbudila h globalnemu razmišljanju.
1. Ali Mladinski svet Moldavije mlade vključuje v razprave o evropskem povezovanju? Kako mladi Moldavci dojemajo EU?
Seveda! Mladinski svet Moldavije s posvetovanji, podpornimi kampanjami in neposrednim sodelovanjem z oblikovalci politik skrbi za to, da so stališča mladih v procesu vključevanja naše države v EU znana. Za mnoge mlade v Moldaviji EU predstavlja napredek, nova obzorja in prihodnost, v kateri je njihov talent priznan in cenjen. Vendar so v ozaveščenosti še vedno luknje in tukaj nastopimo mi – radovednost spreminjamo v aktivno sodelovanje.
Organiziramo forume, razprave in delavnice o povezovanju z EU, njenih politikah in pravicah mladih.
Pozivamo k vključevanju mladih v postopke odločanja v državi in izvajamo kampanje za obveščanje ter izobraževanje mladih o koristih članstva v EU.
2. Lahko na kratko predstavite svoje delo v študentski mreži Erasmus Moldavija?
Kot predsednica mreže imam nalogo, da mlade opozarjam na priložnosti v mednarodnem okviru, ki jim lahko spremenijo življenje. Naša ekipa si prizadeva spodbujati mobilnost in študentom na izmenjavi ponuditi prijazno okolje ter se zavzema za mednarodno izobraževanje. Ena mojih glavnih pobud je Erasmus v šolah, kjer srednješolce spodbujamo, naj začnejo razmišljati preko meja in globalno.
3. Nam lahko zaupate, koliko moldavskih študentov in študentk je doslej že izkoristilo akademske programe Erasmus+? Koliko jih je letno?
Trenutno Moldavija ne gosti študentov iz programa Erasmus+ iz tujine, zato pa naši mladi tam burkajo duhove! Vsako leto med 500 in 700 moldavskih študentov in študentk v okviru Erasmus+ študira na vrhunskih evropskih institucijah ali opravlja pripravništvo. Od začetka programa jih je na tisoče pridobilo mednarodne izkušnje. Nazaj prinašajo inovacije, vodstveno naravnanost in sveže poglede. S pobudo Erasmus v šolah si prizadevam, da bi mobilnost postala stvarnost za še več mladih v Moldaviji. Svet je njihov, naj ga raziščejo.
4. Kakšen je po vašem mnenju pomen tovrstnih programov akademskih izmenjav za mlade v državi kandidatki, kakršna je Moldavija?
Erasmus+ ni le študijski program, je odskočna deska za prihodnost Moldavije. Mladim daje več kot le izobrazbo; nauči jih prilagodljivosti in odpornosti ter jim odpre evropsko perspektivo. V državi, kakršna je Moldavija, je izredno pomembno imeti generacijo, ki je nič ne more ustaviti, ki je inovativna, sodeluje in je pripravljena voditi našo državo v evropsko prihodnost.
5. Kaj ste pričakovali od dogodka YEYS in tedna civilne družbe?
Pričakovala sem poglobljene razprave, pogumne zamisli in resnične zaveze vključevanju mladih v oblikovanje politik. Ti dogodki so več kot le srečanja – so platforme, na katerih mladi nosilci odločanja spreminjajo utečene razmere in si prizadevajo za močnejšo, bolj vključujočo Evropo. Za Moldavijo je to še en korak naprej k premostitvi vrzeli med lokalno stvarnostjo in evropskimi cilji, a le pod pogojem, da mladi ne čakajo na prihodnost, temveč jo oblikujejo.
Mădălina Mihaela Antoci je mlada, 21-letna voditeljica, strastna zagovornica izobraževanja, državljanske udeležbe in opolnomočenja mladih. Trenutno je predsednica študentske mreže Erasmus Moldavija in članica Mladinskega sveta države.
Kot neumorna zagovornica akademskega programa Erasmus+ je dosegla velik uspeh pri spodbujanju mladih, da izkoristijo priložnosti na mednarodni ravni, hkrati pa opozarja na pomen izobraževanja doma. Njena prizadevanja so navdihnila na tisoče študentov in študentk, da se vključijo v akademsko mobilnost in aktivno prispevajo k svojim lokalnim skupnostim.
Dogodka Vaša Evropa, vaš glas! 2025 (YEYS) se je udeležilo približno 90 študentov iz EU, držav kandidatk in Združenega kraljestva. Valerija Makarenko je prišla iz v vojni razdejanega Harkova, da bi na dogodku zastopala Ukrajino. Povedala nam je, zakaj je sodelovanje na tem dogodku zelo pomembno za mlade Ukrajince, in izrazila upanje, da bo njena generacija, katere odpornost in enotnost sta se med vojno prekalili, povedla Ukrajino v svetlejšo prihodnost.
Dogodka Vaša Evropa, vaš glas! 2025 (YEYS) se je udeležilo približno 90 študentov iz EU, držav kandidatk in Združenega kraljestva. Valerija Makarenko je prišla iz v vojni razdejanega Harkova, da bi na dogodku zastopala Ukrajino. Povedala nam je, zakaj je sodelovanje na tem dogodku zelo pomembno za mlade Ukrajince, in izrazila upanje, da bo njena generacija, katere odpornost in enotnost sta se med vojno prekalili, povedla Ukrajino v svetlejšo prihodnost.
1) Zakaj meniš, da je pomembno, da se mladi udeležujejo dogodkov EU, kot je Vaša Evropa, vaš glas?
Menim, da je udeležba na dogodkih EU, kot je Vaša Evropa, vaš glas!, za mlade ključnega pomena, saj jim omogoča, da izrazijo svoje mnenje, sodelujejo v pomembnih razpravah in dejavno oblikujejo prihodnost Evrope. Ti dogodki so resnično neprecenljivi za spoznavanje procesov odločanja, razvijanje vodstvenih sposobnosti in povezovanje z vrstniki iz različnih držav. Za mlade Ukrajince je udeležba še pomembnejša, saj nam omogoča, da delimo svoje pristne izkušnje, se zavzemamo za vstop Ukrajine v EU in krepimo solidarnost med evropsko mladino.
2) Kako je po tvojem mnenju vojna vplivala na mlade v Ukrajini? Vojna je nedvomno močno vplivala na življenja mladih v Ukrajini, tako na njihovo izobraževanje in duševno zdravje kot na splošni občutek varnosti. Mnogi so se morali na primer prilagoditi študiju prek spleta ali se preseliti, pogosto v negotovih razmerah. Vendar je vojna okrepila tudi odpornost – mladi Ukrajinci so postali ne le simboli moči in trdnosti, ampak tudi bolj vključeni v prostovoljstvo, aktivizem in prizadevanja za obnovo, kot so projekti urbanističnega načrtovanja. Kljub težavam hočemo zaščititi našo identiteto in prispevati k prihodnosti naše države.
3) Kakšna so tvoja pričakovanja glede prihodnosti mladih v Ukrajini? Gotovo je vprašanje prihodnosti za skoraj vsakega ukrajinskega najstnika zapleteno. Moja skupnost in jaz upamo, da bodo imeli vsi mladi v Ukrajini dostop do kakovostnega izobraževanja, priložnosti za poklicno rast in varno prihodnost v močni in neodvisni Ukrajini. Upam tudi, da bo mednarodna skupnost še naprej podpirala Ukrajino pri obnovi, da bodo mladi lahko zaživeli in ne le preživeli. Ukrajinska mladina je resnično močna, zato je navdihujoče, da vse več mladih sodeluje pri različnih projektih na področju izobraževanja, znanosti, obnove infrastrukture in na drugih področjih. Predvsem pa upam, da bo naša generacija, ki jo odlikujeta odpornost in enotnost, povedla Ukrajino v svetlejšo, inovativnejšo in bolj demokratično prihodnost.
4) Katere so tvoje zaključne misli o dogodku?
Bilo je res navdihujoče. Že ob pogovoru, poslušanju in analiziranju besed drugih udeležencev lahko rečem, da je to res močno prizorišče in da združeni lahko pokažemo, česa smo zares sposobni. Nekateri projekti, ki smo jih izvajali, so nam na primer pomagali bolje razumeti druge države. Slišala sem veliko dejstev o različnih državah, ki jih prej nisem poznala. Vesela in ponosna sem, da sem tu.
Valerija Makarenko je 16-letna dijakinja iz Harkova v Ukrajini. Obiskuje 10. razred harkovskega liceja #99.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je sprejel ključna priporočila v zvezi z jesenskim svežnjem evropskega semestra 2025, v katerih je pozval k strateškim naložbam in tesnejšemu sodelovanju za povečanje odpornosti in konkurenčnosti EU.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je sprejel ključna priporočila v zvezi z jesenskim svežnjem evropskega semestra 2025, v katerih je pozval k strateškim naložbam in tesnejšemu sodelovanju za povečanje odpornosti in konkurenčnosti EU.
EESO je priporočila predstavil v mnenju, ki ga je sprejel na februarskem plenarnem zasedanju. V njem je posebej poudaril trajnostnost, reforme trga dela in boljšo usklajenost nacionalnih politik in politik EU ter se zavzel za večjo vključenost civilne družbe.
EESO je izrazil obžalovanje, da ni bil objavljen letni pregled trajnostne rasti, ki je ključen političen dokument. Poudaril je, da morajo biti institucije EU pripravljene na geopolitična tveganja, ki bi vplivala na trgovino, inflacijo in rast.
EESO je podprl pobudo kompas za konkurenčnost in pozval k naložbam v energetski in digitalni sektor ter k vzpostavitvi Evropskega sklada za strateške naložbe. Poleg tega se je zavzel za večje sodelovanje civilne družbe, pragmatičen pregled mehanizma za okrevanje in odpornost ter okrepljeno sodelovanje držav članic za izboljšanje gospodarskih politik in produktivnosti. (tk)
V Evropi je zaradi vse večjih varnostnih groženj nujna enotna strategija financiranja obrambe. EESO je na zaprosilo poljskega predsedstva EU pripravil mnenje, v katerem poziva k odločnim ukrepom – večjim naložbam v sodobne sisteme, poglobljenemu sodelovanju z Natom in povečanju financiranja v finančnem okviru EU.
V Evropi je zaradi vse večjih varnostnih groženj nujna enotna strategija financiranja obrambe. EESO je na zaprosilo poljskega predsedstva EU pripravil mnenje, v katerem poziva k odločnim ukrepom – večjim naložbam v sodobne sisteme, poglobljenemu sodelovanju z Natom in povečanju financiranja v finančnem okviru EU.
Ob vse večjih varnostnih tveganjih se je pokazalo, da je Evropa na področju obrambe odvisna od zunanjih dobaviteljev, saj je bilo 78 % od 75 milijard EUR, ki so jih države EU v enem letu porabile za javna naročila na področju obrambe, namenjenih dobaviteljem iz tretjih držav. Za zmanjšanje te odvisnosti je ključno okrepiti evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo.
„Mehanizme financiranja obrambe v EU je treba prenoviti, da bomo kos sodobnim izzivom“, pojasnjuje Marcin Nowacki, poročevalec za mnenje EESO Financiranje obrambe v EU. „Obstoječa proračunska pravila omejujejo porabo za vojaške namene. Pobude, kot sta Evropski obrambni sklad in evropski mirovni instrument, sicer pomenijo napredek, vendar niso dovolj za odziv na tako velike grožnje, s katerimi se trenutno soočamo.“
Da bi poskrbeli za interoperbilnost in enotno strategijo, je bistveno sodelovanje z Natom. S skupnimi javnimi naročili, partnerstvi na področju kibernetske in vesoljske varnosti ter satelitskim projektom IRIS2 bomo povečali odpornost. Financiranje obrambe mora biti usklajeno s širšimi prednostnimi nalogami EU, pri tem pa ne smejo biti ogroženi socialni in okoljski cilji. Strateške naložbe, inovacije in dolgoročno načrtovanje so ključnega pomena za zagotavljanje varnosti in avtonomije Evrope. (tk)
Kohezijska politika je že dolgo steber evropskega povezovanja. Spodbuja ekonomsko, socialno in geografsko enakost po vsej EU. Medtem ko večletni finančni okvir za obdobje po letu 2027 dobiva obliko, je nujno posodobiti kohezijsko politiko in povečati njeno učinkovitost, trajnostnost ter odzivnost na nove izzive.
Kohezijska politika je že dolgo steber evropskega povezovanja. Spodbuja ekonomsko, socialno in geografsko enakost po vsej EU. Medtem ko večletni finančni okvir za obdobje po letu 2027 dobiva obliko, je nujno posodobiti kohezijsko politiko in povečati njeno učinkovitost, trajnostnost ter odzivnost na nove izzive.
EESO je v pred kratkim sprejetem mnenju o večji osredotočenosti kohezijske politike po letu 2027 na rezultate poudaril, da je treba uvesti pristop, osredotočen na rezultate, da bi kohezijska politika še naprej prinašala konkretne koristi, hkrati pa zmanjševala neenakosti in spodbujala trajnostno konkurenčnost.
„Kohezijska politika mora ostati ključni instrument EU za regionalni razvoj. S pristopom, osredotočenim na rezultate, se zagotovi, da vsak porabljeni evro prispeva h gospodarski in družbeni blaginji,“ je dejal poročevalec za mnenje David Sventek.
Večletni finančni okvir za obdobje po letu 2028 bo treba korenito preoblikovati, da bi podprli regionalni razvoj, zeleni in digitalni prehod ter gospodarsko konkurenčnost. Potrebe po naložbah znašajo več kot 750–800 milijard EUR letno, zato je trdno financiranje EU ključnega pomena.
EESO poziva k ohranjanju fiskalne zmogljivosti v višini 1,8 % BDP EU in povečanju sredstev za kohezijsko politiko. Med glavnimi prednostnimi nalogami so deljeno upravljanje, prilagojene regionalne politike, financiranje, ki temelji na rezultatih, ter poenostavljeni postopki.
Pristop, osredotočen na rezultate, poveča učinkovitost, a zahteva boljše izvajanje in nadzor. Z ustvarjanjem ravnovesja med konkurenčnostjo in socialnimi naložbami, krepitvijo tehnične podpore in preglednostjo bo kohezijska politika učinkovitejša. Spodbujala bo gospodarsko odpornost in zmanjševala razlike v Evropi. (tk)
