Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) bo tudi letos sodeloval na COP29, konferenci OZN o podnebnih spremembah, ki bo potekala v Bakuju, glavnem mestu Azerbajdžana.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) bo tudi letos sodeloval na COP29, konferenci OZN o podnebnih spremembah, ki bo potekala v Bakuju, glavnem mestu Azerbajdžana.
EESO bo zastopal Peter Schmidt, predsednik ad hoc skupine za Konferenco pogodbenic, predstavnica mladih v delegaciji pa bo Diandra Ní Bhuachalla. Na konferenci bo EESO ponovil sporočila iz mnenja o podnebnem financiranju, ki ga je sprejel pred kratkim, in poziv k vključujočemu ter pravičnemu prehodu, pri katerem bo poskrbljeno, da podnebni ukrepi ne bodo povečali socialnih neenakosti. Zavzemal se bo tudi za trajnostne agroživilske sisteme, energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost, zelene tehnologije ter usklajevanje biotske raznovrstnosti s podnebnimi cilji. S sodelovanjem na Konferenci pogodbenic želi EESO poskrbeti, da se bodo slišala stališča evropske civilne družbe in da bodo rezultati konference temeljili na uravnoteženih ter družbeno pravičnih rešitvah za podnebno krizo. (ks)
Invalidni novinarji lahko delo opravijo prav tako dobro kot drugi novinarji, poleg tega pa lahko prispevajo tudi drugačen in svež pogled. Zakaj jih torej tako malo dela v medijih? Lars Bosselmann iz Evropske zveze slepih piše o premajhni zastopanosti invalidov v medijski industriji in o tem, da je treba prenehati s stereotipnim prikazovanjem invalidov v novicah.
Invalidni novinarji lahko delo opravijo prav tako dobro kot drugi novinarji, poleg tega pa lahko prispevajo tudi drugačen in svež pogled. Zakaj jih torej tako malo dela v medijih? Lars Bosselmann iz Evropske zveze slepih piše o premajhni zastopanosti invalidov v medijski industriji in o tem, da je treba prenehati s stereotipnim prikazovanjem invalidov v novicah.
Vse demokracije temeljijo na ključnih načelih in eno od najpomembnejših je svoboda tiska, ki prispeva k zagotavljanju preglednosti dejanj političnih voditeljev v javnosti, omogoča pa tudi dostop do informacij brez zunanjega vmešavanja.
Nekatere vidike medijske prakse, zlasti raznolikost, pa je treba še izboljšati. Na področju zastopanosti v medijih ali poročanja o temah, povezanih z različnimi družbenimi skupinami, zagotovo nismo enakopravni.
Trenutni podatki kažejo, da invalidi niso ustrezno zastopani med zaposlenimi pri časopisih ter na radijskih in televizijskih postajah. To je še posebej zaskrbljujoče glede na to, da ima do 16 % svetovnega prebivalstva neko obliko invalidnosti. Kot je poudarjeno v poročilu Unesca, se invalidi tudi pogosto soočajo s predsodki zaradi stereotipnih prikazov naših skupnosti v medijih po celem svetu.
Da bi spremenili dojemanje invalidov v javnosti, moramo izpostaviti pomen njihovega vključevanja v novinarske redakcije in ustvarjanje vsebin.
Družba mora razumeti, da mediji ne bodo popolnoma vključujoči, dokler invalidi ne bodo sodelovali pri njihovem delu. Poleg tega je treba teme, povezane z invalidnostjo, obravnavati na drugačen način: medijske hiše bi morale priznati, da so invalidi posamezniki z enakimi pravicami kot drugi. Ker se formati vsebin stalno spreminjajo, potrebujemo tudi strokovnjake, ki bodo zasnovali dostopne in vključujoče formate.
Kljub temu, da je invalidska skupnost slabo zastopana v medijski industriji, lahko najdemo navdihujoče zglede, ki kažejo, da se lahko invalidi odlikujejo kot ustvarjalci vsebin.
Evropska zveza slepih je pred kratkim v svoji seriji podkastov predvajala posnetek o paraolimpijskih igrah v Parizu leta 2024. V njem smo se pogovarjali s slepo francosko novinarko Laetitio Bernard, ki je zaposlena na Radio France. Ga. Bernard je poročala z letošnjih paraolimpijskih iger, pred tem pa tudi z iger v Londonu leta 2012 in v Riu leta 2016. Poleg tega je poročala tudi z zimskih paraolimpijskih iger leta 2014 v Sočiju in leta 2018 v Pjongčangu.
„Dogodki, kot so paraolimpijske igre, pozitivno vplivajo na odpravljanje ovir in stereotipov,“ je poudarila ga. Bernard med razgovorom. „Tudi če je novinar invalid, je lahko učinkovit in teme celo malo drugače predstavi,“ je dodala. Poklicna pot ge. Bernard in njeni pogledi na to temo dokazujejo, da je treba upoštevati tudi ta vidik, da bi ustvarili bolj vključujočo družbo. Enakost mora imeti osrednjo vlogo v medijski industriji.
Lars Bosselmann je izvršni direktor Evropske zveze slepih (EBU).
Ob predstavitvi novega kolegija komisarjev ni bilo mogoče spregledati, da je bilo mesto komisarja za delovna mesta in socialne pravice odpravljeno. Namesto tega imamo zdaj komisarko za ljudi, spretnosti in pripravljenost. Beseda „ljudi“ pa odpira mnoga vprašanja.
Ob predstavitvi novega kolegija komisarjev ni bilo mogoče spregledati, da je bilo mesto komisarja za delovna mesta in socialne pravice odpravljeno. Namesto tega imamo zdaj komisarko za ljudi, spretnosti in pripravljenost. Beseda „ljudi“ pa odpira mnoga vprašanja. Ali ne bi morali biti skoraj vsi ostali portfelji ravno tako namenjeni ljudem? Spotaknili bi se lahko tudi ob besedo „pripravljenost“, ki je zelo žargonska in poleg tega jo najdemo v imenu še enega portfelja.
Toda pomembneje je, kaj manjka in kaj je bilo pozabljeno. Socialna politika in zaposlovanje izginjata v ozadju, nadomešča ju vseprisotna konkurenčnost. Skrivnostna in včasih barvita poimenovanja nekaterih drugih resorjev govorijo zase – od „izvajanja“ in „poenostavitve“ do „blaginje“ in „odpornosti v zvezi z vodo“, če jih naštejemo le nekaj.
Portfelj za zaposlovanje in socialno politiko je obstajal od leta 1970, leta 2019 je bil preimenovan v delovna mesta in socialne pravice. Zajemal je ključne politike, kot je evropski steber socialnih pravic in njegove daljnosežne pobude. Kakovostna delovna mesta, enakost, socialni dialog ter delovni in življenjski pogoji ostajajo vprašanja, ki so odločilna za preživetje naših demokracij.
Toda namesto zaposlovanja imamo zdaj spretnosti. Prepričanje, da je pomanjkanje strokovnega znanja vzrok za mnoge naše sedanje težave, se zdi v nekaterih krogih zelo razširjeno. Podjetja težko najdejo usposobljeno delovno silo, ki jo potrebujejo. Kar pa ne preseneča, saj so že za začetek dela pogosto potrebne večletne izkušnje. Neredko vidimo, da podjetja zahtevajo doktorski naslov, znanje več jezikov in dolg seznam dokazil o spretnostih, ki jih je mogoče na delovnem mestu pridobiti v le nekaj mesecih. Povrh vsega ponujene plače zelo pogosto komaj zadoščajo za pokritje življenjskih stroškov – in to za zaposlene na visokokvalificiranih delovnih mestih, ki so že tako v boljšem položaju.
Izredno zaskrbljujoče je, kako pogosto in poljubno Komisija uporablja te žargonske izraze, ki jim očitno jasno prevladuje zahteva po konkurenčnosti. Zdi se, da nam hoče povedati, da so blaginja, kakovostna delovna mesta in dostojne plače že dokončana naloga in da se moramo ukvarjati le še s pomanjkanjem strokovnega znanja. A tega očitno primanjkuje predvsem novemu kolegiju komisarjev, ki ne zmorejo razumeti sedanje situacije, jo postaviti v pravo perspektivo in ponuditi realistične rešitve. Upajmo, da se pod površjem teh novih portfeljev skrivajo trdni predlogi za krepitev socialnih pravic, pravic delavcev in demokracije ter za boj proti podnebnim spremembam.
Akt o umetni inteligenci je prvi celovit pravni okvir, ki ureja umetno inteligenco na svetovni ravni.
Uporaba umetne inteligence se širi in vpliva na številne vidike našega vsakdanjega življenja. Med drugim vpliva na informacije, ki jih ljudje vidijo na spletu prek ciljno usmerjenih oglasov. Še pomembneje pa je, da se zdaj uporablja v zdravstvu za diagnosticiranje in zdravljenje nekaterih bolezni, kot je rak. Pri tem se aplikacije umetne inteligence opirajo na modele umetne inteligence za splošne namene, ki jih je treba usposobiti. Vanje je treba na primer vnesti številne slike rakavih celic, da bi jih sčasoma neodvisno prepoznali.
Uspešnost modela je odvisna od ogromnih količin podatkov. Način učenja vpliva na kakovost rezultata naučenega modela ali aplikacije umetne inteligence. Če se vanj vnesejo napačni podatki ali podobe, bo napačno identificiral zdrave celice kot rakave.
Boljša medicinska in zdravstvena oskrba je prepričljiv primer, zakaj v EU potrebujemo zmogljivosti in infrastrukturo za razvoj osnovnih modelov umetne inteligence za splošne namene. S tem bomo preprosto rešili življenja.
Poleg tega je model umetne inteligence za splošne namene prelomnica v proizvodnih procesih in tudi za podjetja. Da bi evropsko gospodarstvo ostalo konkurenčno, moramo poskrbeti za prostor za inovacije v EU ter podjetnike in zagonska podjetja spodbujati k razvoju njihovih zamisli.
Seveda so z uporabo umetne inteligence in modelov umetne inteligence za splošne namene povezana nekatera tveganja, od napak v modelih in aplikacijah do kriminalne zlorabe tehnologije. Zato mora imeti EU tudi strokovno znanje za obrambo pred zlonamernimi napadi in kibernetskimi grožnjami ter infrastrukturo, ki bo, preprosto povedano, zagotovila, da luči ostanejo prižgane.
Vse navedeno priča o tem, kako pomembna je prava ureditev, ki se osredotoča na kakovost podatkov za učenje modelov, metode učenja in navsezadnje končni izdelek. Temeljiti mora na evropskih vrednotah, kot so preglednost, trajnostnost, varstvo podatkov in spoštovanje pravne države. Žal razvoj modelov umetne inteligence za splošno uporabo večinoma poganjajo akterji zunaj jurisdikcije EU. EU mora zato poskrbeti za to, da bodo akterji iz EU in tretjih držav, ki so dejavni na njenem trgu, spoštovali njene regulativne določbe in evropske vrednote.
Zmanjšati mora prevlado velikih, pogosto neevropskih digitalnih podjetij na trgu, tudi z uporabo orodij politike konkurence. Organi, pristojni za konkurenco v EU, morajo izkoristiti svoje zmogljivosti in zagotoviti, da podjetja na hiperravni ne zlorabljajo svojega položaja na trgu storitev med podjetji (B2B) ali med podjetji in vlado (B2G).
Javni organi lahko podprejo evropske ponudnike aplikacij umetne inteligence, tudi za splošne namene, z javnim naročanjem njihovih proizvodov, s čimer drugim uporabnikom in strankam dokažejo, da so vredni zaupanja. EU ima talente, tehnološko znanje in podjetniški duh, ki so potrebni za umetno inteligenco, izdelano v Evropi. Vendar pomanjkanje naložb, neustrezna infrastruktura informacijske tehnologije in vztrajna razdrobljenost notranjega trga, ki otežuje razširjanje, zavirajo konkurenčnost evropskih akterjev na področju umetne inteligence.
EESO vlade v času vse večjih svetovnih napetosti poziva, naj se osredotočijo na biotsko raznovrstnost kot ključno rešitev trojne krize planeta (podnebne spremembe, izguba biotske raznovrstnosti in dezertifikacija). V septembra sprejetem mnenju je poudaril, da bo konferenca COP16 pomembna priložnost za pospešitev svetovnih prizadevanj za zaščito ekosistemov.
„Brez biotske raznovrstnosti bodo propadli ekosistemi in gospodarstva, saj je več kot polovica svetovnega BDP in 40 % delovnih mest neposredno odvisnih od narave,“ je povedal Arnaud Schwartz, poročevalec za to mnenje.
EESO poudarja, da je treba biotsko raznovrstnost kot temelj ekosistemov, blaginje ljudi in gospodarstva vključiti v številna področja politike, kot so podnebje, kmetijstvo in trgovina, in jih ne obravnavati ločeno. Trgovinski sporazumi bi morali denimo spodbujati trajnostnost, da z uporabo blaga in tehnologij ne bi prispevali h krčenju gozdov in uničevanju habitatov.
Nujno je tudi zagotoviti finančno podporo za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Zgolj javno financiranje ni dovolj, potrebna je kombinacija javnih, zasebnih in inovativnih finančnih mehanizmov.
EESO poziva EU, naj podpre države svetovnega juga pri varstvu biotske raznovrstnosti in se zavzema za postopno odpravo subvencij, ki škodijo biotski raznovrstnosti, zlasti subvencij, ki spodbujajo uporabo fosilnih goriv. Te subvencije bi morali nameniti za obnovo ekosistemov, da bi se lahko z uporabo sonaravnih rešitev, kot so pogozdovanje, trajnostno kmetijstvo in obnova mokrišč, spoprijeli tako s podnebnimi spremembami kot z izgubo biotske raznovrstnosti.
EESO je poleg tega poudaril pomen pristopa „eno zdravje“, ki povezuje zdravje ljudi, živali in okolja. Zdravi ekosistemi zagotavljajo ključne storitve, kot so opraševanje, sekvestracija ogljika in filtriranje vode, ki prispevajo k blaginji ljudi. Upad biotske raznovrstnosti ogroža odpornost ekosistemov in povečuje tveganje za pojav zoonotskih bolezni, kot je COVID-19.
EESO je pozval tudi k večji vključenosti mladih v odločanje. Predlagal je vzpostavitev funkcije izvršnega podpredsednika Evropske komisije za prihodnje generacije, da se poskrbi za dolgoročno trajnostnost in blaginjo, ki morata imeti prednost pred kratkoročnimi koristmi. (ks)
S Sandro Parthie, poročevalko za mnenje Umetna inteligenca za splošne namene: kako naprej po aktu o umetni inteligenci smo govorili o aktu o umetni inteligenci. Konkretno, zakaj je tako pomembno zagotoviti, da se ta zakonodajni akt ustrezno izvaja v zvezi z umetnointeligenčnimi modeli za splošne namene in načinom njihovega upravljanja. Kako lahko proizvedemo konkurenčno umetno inteligenco v EU in zakaj je to pomembno?
S Sandro Parthie, poročevalko za mnenje Umetna inteligenca za splošne namene: kako naprej po aktu o umetni inteligenci smo govorili o aktu o umetni inteligenci. Konkretno, zakaj je tako pomembno zagotoviti, da se ta zakonodajni akt ustrezno izvaja v zvezi z umetnointeligenčnimi modeli za splošne namene in načinom njihovega upravljanja. Kako lahko proizvedemo konkurenčno umetno inteligenco v EU in zakaj je to pomembno?
Krzysztof Balon, poročevalec za mnenje EESO Spodbujanje evropske medgeneracijske solidarnosti – za horizontalni pristop EU
V Pogodbi o Evropski uniji je zapisano, da „Unija [...] spodbuja [...] solidarnost med generacijami [...]“.
Starizem, predsodki glede nekaterih starostnih skupin in demografski trendi skupaj s številnimi krizami razdvajajo evropsko družbo in preprečujejo dejansko vključevanje in udeležbo. Ta vprašanja ne zadevajo le starejših generacij, saj se bodo prej ko slej s tem srečale tudi sedanje mlajše generacije.
Hkrati bi medgeneracijski dialog in pozitivni vplivi na gospodarski razvoj trajnostno pokrili potrebe različnih generacij ter okrepili demokracijo in socialno kohezijo. Medgeneracijski dialog bi deloval kot oblika civilnega dialoga.
Zato potrebujemo nov politični pristop k medgeneracijski solidarnosti – in sicer nemudoma!
EESO zato poziva Evropsko komisijo, naj objavi zeleno knjigo o medgeneracijski solidarnosti. Ta bi morala vsebovati predloge iz mnenja EESO o spodbujanju evropske medgeneracijske solidarnosti, vključno s tistimi, ki so povezani s svetom dela, pokojninskimi sistemi ter zdravstvenimi storitvami in storitvami oskrbe. Države članice pa bi morale izmenjati primere najboljše prakse na teh področjih. V podporo tem prizadevanjem bi bilo treba medgeneracijsko solidarnost opredeliti kot enega od ciljev uredb o Evropskem socialnem skladu za obdobje 2027–2034.
Organizacije civilne družbe in socialni partnerji imajo ključno vlogo pri načrtovanju in izvajanju konkretnih politik. EESO bi moral vzpostaviti forum za medgeneracijsko solidarnost, ki bi bil platforma za izmenjavo informacij in izkušenj ter razvoj novih zamisli v tesnem sodelovanju z organizacijami civilne družbe in drugimi ustreznimi deležniki. Forum, v katerem bi sodelovala tudi Evropska komisija, bi lahko spremljal tudi izvajanje in razvoj pristopa medgeneracijske solidarnosti po vsej EU.
Organizacije civilne družbe, posamezniki in zasebna podjetja lahko svoje nepridobitne projekte prijavijo za nagrado EESO, namenjeno boju proti škodljivi polarizaciji evropske družbe.
Organizacije civilne družbe, posamezniki in zasebna podjetja lahko svoje nepridobitne projekte prijavijo za nagrado EESO, namenjeno boju proti škodljivi polarizaciji evropske družbe.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) je objavil razpis za podelitev 15. nagrade za civilno družbo. Letos želi posebej nagraditi uspešne, inovativne in ustvarjalne nepridobitne pobude in dejavnosti v Evropski uniji, ki so namenjene boju proti škodljivi polarizaciji evropske družbe.
Sklad za nagrado znaša 50 000 EUR, razdeljen pa bo med največ pet nagrajencev. Rok za oddajo prijav je 7. november 2024 do 10.00. Slavnostna podelitev nagrad bo med tednom civilne družbe, ki ga bo EESO organiziral marca leta 2025.
Za nagrado se lahko potegujejo vse organizacije civilne družbe, ki so uradno registrirane v EU in dejavne na lokalni, regionalni, nacionalni ali evropski ravni. Prijavijo se lahko tudi posamezniki, ki prebivajo v EU, ter podjetja, ki so registrirana ali poslujejo v EU, pod pogojem, da izvajajo izključno nepridobitne projekte.
Upoštevani bodo samo projekti in pobude, ki se izvajajo v EU. Biti morajo že izvedeni ali pa se še izvajati. Opis vseh zahtev in spletno prijavnico najdete na spletni strani EESO, posvečeni nagradi za civilno družbo.
Za nagrado lahko predlagate dejavnosti in/ali pobude z mnogih področij, kot so opredelitev posameznih in kolektivnih dejavnikov škodljive polarizacije, prizadevanja za pregledno financiranje organizacij, boj proti vse manjši pluralnosti medijev, spodbujanje njihove svobode, raznolikosti in neodvisnosti ter boj proti dezinformacijam in lažnim novicam.
Cilj te osrednje nagrade EESO za civilno družbo je ozaveščanje o izjemnem prispevku civilne družbe k oblikovanju evropske identitete in državljanstva ter spodbujanje skupnih vrednot, ki krepijo evropsko povezovanje. Nagrada je vsako leto osredotočena na eno od tem, ki so posebej aktualne za EU. (lm)
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) po imenovanju komisarja za demokracijo, pravosodje in pravno državo poziva k strožjim ukrepom EU na področju pravne države in temeljnih pravic.
Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) po imenovanju komisarja za demokracijo, pravosodje in pravno državo poziva k strožjim ukrepom EU na področju pravne države in temeljnih pravic.
EESO je na septembrskem plenarnem zasedanju gostil razpravo o demokraciji, med katero so bile predstavljene možnosti za odločnejši odziv EU na kršitve načel pravne države in spodkopavanje demokracije. Beseda je tekla tudi o napovedi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o ustanovitvi dolgo pričakovane platforme civilne družbe.
EESO se za tako platformo zavzema že od leta 2016. Platforma naj bi civilni družbi dala večjo vlogo pri oblikovanju politik EU ter organizacijam ponudila prepotreben prostor za sodelovanje z institucijami EU in podporo pri odločitvah o ključnih vprašanjih, kot so neodvisnost sodstva in demokratične svoboščine.
Joachim Herrmann iz generalnega direktorata Evropske komisije za pravosodje je predstavil najnovejše poročilo o stanju pravne države. Poudaril je, da ta po novem zajema tudi države pristopnice k EU in posledice za enotni trg.
Kevin Casas-Zamora iz Mednarodnega inštituta za demokracijo in pomoč pri volitvah je pohvalil prizadevanja EU. Hkrati je opozoril na nazadovanje demokracije in pozval k večji vključitvi civilne družbe in podrobnejšim poročilom o stanju pravne države. Alexandrina Najmowicz iz Evropskega državljanskega foruma je pozvala k jasnejšim priporočilom in sistemu zgodnjega opozarjanja, da bi preprečili nadaljnje nazadovanje demokracije.
Udeleženci so med razpravo posvarili pred samozadovoljstvom in poudarili, da je treba obravnavati vse večjo zaskrbljenost zaradi avtoritarizma, groženj neodvisnosti sodstva in krčenja državljanskega prostora. Jerzy Pomianowski, direktor Evropske ustanove za demokracijo, je opozoril, da bi se lahko zapostavljanje demokracije zaradi bolj aktualnih vprašanjih, kot so migracije in varnost, maščevalo. Pozval je, naj se 5 % razvojne pomoči nameni za demokratične programe.
EESO je v razpravi poudaril nepogrešljivo vlogo civilne družbe pri zaščiti pravne države in pozval k njeni večji vključenosti v oblikovanje politik EU. Vzpostavitev platforme civilne družbe je skupaj z obnovljeno zavezanostjo temeljnim pravicam ključnega pomena za prihodnost demokracije v EU. (gb)
Glede na sedanje številne krize EESO poziva novi Evropski parlament in novo Komisijo, naj izkoristita raznoliko zastopanost v EESO za okrepitev Evropske unije.
V novem zakonodajnem obdobju bi si bilo treba prizadevati za okrepitev mednarodnega položaja EU in odpravo težav v njeni institucionalni strukturi. Skupne vrednote Evrope bi bilo treba postaviti na trdne temelje in gospodarstvo privesti v trajnostno prihodnost, ki bi temeljila na naprednem in vključujočem socialnem modelu. To je odločilno za napredek, enotnost in konkurenčnost.
V resoluciji EESO poziva institucije EU, naj oblikujejo zasnovo varnosti s šestimi točkami za Unijo, ki:
državljane ščiti pred zunanjimi grožnjami;
ljudi ščiti pred notranjimi tveganji, povezanimi zlasti z zdravjem, demografskimi spremembami in revščino, ter po vsej Evropi omogoča dostopno in univerzalno socialno zaščito ter blaginjo;
ima konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, zgrajeno na ekosistemih za produktivnost, inovacije, kakovostna delovna mesta in polno zaposlitev;
ustvarja odporno gospodarstvo za vse;
omogoča dialog in sodelovanje socialnih partnerjev, organizirane civilne družbe in javnosti, da bi obvladala izzive in daljnosežne spremembe, s katerimi se soočamo danes in se bomo soočali v bližnji prihodnosti;
ščiti pred sedanjimi in prihodnjimi tveganji, povezanimi s podnebnimi spremembami, onesnaževanjem in izgubo biotske raznovrstnosti.
Resolucija je rezultat prvega tedna civilne družbe, ki ga je EESO organiziral marca 2024, da bi zbral stališča Evropejcev vseh starosti, socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe. (mp)
