Pozivu EESO k prepovedi neplačanih pripravništev se je pridružil tudi Evropski mladinski forum, največja platforma mladinskih organizacij v Evropi, ki se že desetletje zavzema za kakovostna pripravništva. Naša posebna gostja, Cláudia Pinto iz Evropskega mladinskega foruma, je za nas analizirala najnovejši predlog Komisije za izboljšanje kakovosti pripravništev v EU in naštela vse njegove pomanjkljivosti – čeprav meni, da gre za pomemben korak naprej.
Pozivu EESO k prepovedi neplačanih pripravništev se je pridružil tudi Evropski mladinski forum, največja platforma mladinskih organizacij v Evropi, ki se že desetletje zavzema za kakovostna pripravništva. Naša posebna gostja, Cláudia Pinto iz Evropskega mladinskega foruma, je za nas analizirala najnovejši predlog Komisije za izboljšanje kakovosti pripravništev v EU in naštela vse njegove pomanjkljivosti – čeprav meni, da gre za pomemben korak naprej.
Danes je iskanje zaposlitve za mlade pogosto zgolj eno neplačano pripravništvo za drugim. Kaj si lahko od tega obetaš? Da je neplačana praksa vstopna točka na trg dela, ki mladim omogoča dostop do mrež in jim ponuja nove učne izkušnje.
Dejstvo pa je, da neplačano pripravništvo očitno ne daje finančne neodvisnosti. Kako kupiš hrano, plačaš najemnino in vse račune, ki se nabirajo, ko delaš brez plačila?
Neplačana pripravništva so oblika izkoriščanja mladih na trgu dela. Krepijo socialno izključenost, saj si delo brez plačila lahko privoščijo samo nekateri, kar pomeni, da so mladi iz prikrajšanih okolij že v štartu izključeni. Še hujše je to, da takšna pripravništva zamenjujejo začetna delovna mesta, s tem pa prispevajo k še večji negotovosti na trgu dela.
Evropski mladinski forum se že desetletje zavzema za kakovostna pripravništva. V zadnjih dveh letih dejavno izvajamo kampanjo Ali si lahko privoščite delo brez plačila? in zahtevamo direktivo, ki bo prepovedala neplačana pripravništva na trgu dela v vseh državah članicah EU.
Evropska komisija je marca končno objavila predlog za izboljšanje kakovosti pripravništev v Evropski uniji. In v njem pozvala k sprejetju direktive! To je pomemben korak v pravo smer, ki je bil dosežen zaradi neutrudnega zavzemanja mladih po vsej celini. Čeprav gre za napredek, pa direktiva na žalost ni jasno zagotovila plačanega pripravništva na trgu dela.
Glavni pomislek Evropskega mladinskega foruma v zvezi s predlaganim besedilom je, da se loteva le ene strani težave. Obravnava le navidezna pripravništva – dejanske zaposlitve, ki so prikrite kot pripravništva, da bi se znižali delovni pogoji, zlasti plačilo – namesto da bi se osredotočili na vse pripravnike na trgu dela. Evropska komisija predlaga direktivo o izvrševanju, to pa pomeni velik pritisk na inšpektorate za delo, ki so že zdaj slabo financirani in preobremenjeni.
Zato je Evropski mladinski forum zelo zaskrbljen zaradi praktičnega izvajanja direktive in možnosti uveljavljanja pravic mladih v praksi. Predlog v bistvu pripravnikom ne podeljuje pravic, temveč opredeljuje, kaj pripravništvo ne bi smelo biti. Vključuje načelo nediskriminacije pripravnikov. Vendar je Evropski mladinski forum zaskrbljen zaradi tega, kako bodo države članice to prenesle v nacionalno zakonodajo, saj bi delodajalcem morda lahko pustile možnost, da še naprej izkoriščajo mlade.
Evropska komisija je skupaj s predlogom direktive predlagala tudi novo priporočilo Sveta za posodobitev okvira za kakovost pripravništev, in sicer z razširitvijo njegovega področja uporabe na vse vrste pripravništev ter vključitvijo načel o dostopu do plačila in socialne zaščite. Odlično je, da sta ti načeli v besedilu predloga, vendar priporočilo Sveta žal ni zavezujoče.
Evropski mladinski forum se bo še naprej zavzemal za pravice mladih in se boril za poštene delovne pogoje. Evropski svet in Evropski parlament pozivamo, naj okrepita besedilo in zagotovita, da v njem ne bo vrzeli, ki bi omogočile nadaljnje izkoriščanje mladih. Podrobnejšo obravnavo tega predloga si lahko preberete v našem članku Dva koraka naprej, en korak nazaj.
Cláudia Pinto je vodilna predstavnica Evropskega mladinskega foruma za zagovorništvo na področju prehoda mladih iz izobraževanja na trg dela, s poudarkom na politikah za izboljšanje kakovosti pripravništev v Evropi. S strokovnim znanjem na področju evropske socialne in delovne politike je pred tem delala v Evropski zvezi neodvisnih sindikatov.
Christophe Préault, glavni urednik spletne strani Touteleurope.eu
Francoska skrajno desničarska stranka Nacionalni zbor je na evropskih volitvah leta 2024 potrdila volilne napovedi in dosegla svoj doslej najboljši rezultat. Prejela je tudi več kot tretjino glasov volivcev, mlajših od 35 let. Naš posebni gost Christophe Préault, glavni urednik spletne strani Touteleurope.eu, je analiziral uspeh stranke Nacionalni zbor in njenega komaj 28-letnega voditelja Jordana Bardelle, ki izhaja iz predmestja Pariza in je vsesplošno prisoten na TikToku.
Christophe Préault, glavni urednik spletne strani Touteleurope.eu
Francoska skrajno desničarska stranka Nacionalni zbor je na evropskih volitvah leta 2024 potrdila volilne napovedi in dosegla svoj doslej najboljši rezultat. Prejela je tudi več kot tretjino glasov volivcev, mlajših od 35 let. Naš posebni gost Christophe Préault, glavni urednik spletne strani Touteleurope.eu, je analiziral uspeh stranke Nacionalni zbor in njenega komaj 28-letnega voditelja Jordana Bardelle, ki izhaja iz predmestja Pariza in je vsesplošno prisoten na TikToku.
Na evropskih volitvah junija 2024 je stranka Nacionalni zbor dosegla svoj doslej najboljši rezultat, saj ji je svoj glas namenila skoraj tretjina volivcev (31,4 %). Skrajno desničarska stranka je največ glasov dobila v skoraj vseh starostnih, družbenih in poklicnih skupinah ter tako premešala volilne karte. To še zlasti velja v primeru mladih, saj je Jordan Bardella s svojo listo pritegnil 32 % glasov volivcev, starih od 25 do 34 let, v starostni skupini od 18 do 24 let pa se je v primerjavi z evropskimi volitvami leta 2019 število glasov povečalo za več kot 10 odstotnih točk (26 %).
Stranka Nacionalni zbor je za mlade privlačna iz več razlogov. Najprej je treba omeniti, da je nosilec liste na evropskih volitvah in predsednik stranke Jordan Bardella drugačen od drugih politikov. Po mnenju mladih naravnost pove resnico in se v času nezaupanja v politiko zdi iskren. Ljudje se lahko tudi poistovetijo z njegovimi osebnimi okoliščinami: izhaja namreč iz srednjega razreda, odraščal je v predmestju Pariza (Seine-Saint-Denis), ni obiskoval prestižnih šol in nima univerzitetne diplome, saj je opravil samo maturo. Tako pritegne mladino iz skromnejših okolij, ki je zaskrbljena zaradi svoje prihodnosti in se čuti zapostavljena ali celo pozabljena.
Ljudi, stare od 18 do 34 let, pa Jordan Bardella pritegne zato, ker je mlad. Pri 28 letih dobro ve, kako ta generacija razmišlja, in zna to izkoristiti. Zanimivo je, da je leta 2017 to zmagoslavno mladino, čeprav iz drugega družbenega sloja, predstavljal Emmanuel Macron.
Stranka Nacionalni zbor je tako vnovčila osebnost svojega voditelja in njegovo močno razširjeno podobo na družbenih medijih. V času, ko mladi informacij ne iščejo več na tradicionalnih medijskih omrežjih, je Jordan Bardella vsesplošno prisoten na TikToku, ki ima pomembno vlogo v njegovi volilni strategiji. Njegova priljubljenost na tej platformi narašča (ima 1,6 milijona sledilcev). Tam ne govori o reformi evropskih pogodb, Ukrajini ali zelenem dogovoru, ampak predvsem o svojem vsakdanu, objavi čestitke ob dnevu mater, posnetke iz svoje pisarne in iz raznih potovanj. Ve, kaj je aktualno, in govori o perečih temah. Postavlja celo izzive mladim (in manj mladim) navdušencem nad videoigrami – t. i. gamers.
Zaradi vse večjih razlik med mladimi generacijami in tradicionalnim političnim svetom se krepijo njegova podoba, stališča in populistična razprava, od evropskih volitev leta 2019 pa so tudi skrbi volivcev drugačne. Boj mladih v zvezi z okoljskimi vprašanji v letu 2019 se je preusmeril na druge teme, ki so prav tako pereče, vendar bolj povezane z vsakdanjim življenjem. Zdaj skrbi povzročata negotovost (povezana s priseljevanjem) in kupna moč. Skrajno desničarska stranka se uveljavlja ob izkoriščanju te jeze in občutka zapostavljenosti te generacije. Celoten politični razred ni dovolj upošteval posledic krize zaradi pandemije COVID-19 v letu 2020. Pandemija COVID-19 je kruto razkrila in poglobila neenakosti, ki so za francoske in evropske mlade že obstajale na trgu dela, pa tudi pri dostopu do izobraževanja, predvsem zaradi vse večjih težav pri nadaljnjem izobraževanju ali zgolj usposabljanju v času, ko se je kot rešitev predstavljala digitalizacija na vseh področjih.
Zato se ne bi smeli preveč ukvarjati s stranko Nacionalni zbor, ampak bi se morali osredotočiti na njene volivce, zlasti na mlade iz srednjega razreda. Treba je najti jasne in konkretne odgovore na to, kar jih skrbi: vse več nasilja v družbi, ukinjanje javnih storitev na podeželju, težave pri iskanju zaposlitve ali izbiri kakovostnega usposabljanja in občutek, da se ne obvladuje priseljevanja. Za tradicionalne politične stranke to pomeni, da morajo stopiti korak nazaj in poskrbeti za ljudi, ki so pogosto spregledani in nikogar ne zanimajo, ker nimajo interesa za politiko in se vanjo tudi ne vključujejo. Priznati moramo, da Evropska unija v tem boju ni zelo vidna, čeprav nudi številne programe za mlade, izobraževanje, podporo zaposlovanju in boj proti revščini. Program Erasmus je s spodbujanjem mobilnosti in pridobivanja izkušenj za različne sloje prebivalstva (vajence, brezposelne itd.) pravi odgovor, vendar je danes to očitno premalo. Glede obvladovanja migracij, ki je osrednja in razdvajajoča tema v evropskih družbah, je iskanje rešitev povezano tudi s zastavljanjem pravih vprašanj. Kljub temu, da je bil pred kratkim sprejet Evropski pakt o priseljevanju in azilu, je ta tema še vedno predmet razprav.
Christophe Préault je novinar in glavni urednik spletne strani Touteleurope.eu, namenjene obveščanju in izobraževanju o delovanju in politikah Evropske unije. Ima dolgoletne izkušnje na področju aktualnih zadev, zlasti v zvezi z evropskimi in gospodarskimi vprašanji. Diplomiral je na Inštitutu za politične študije v Bordeauxu (Sciences Po Bordeaux) in fakulteti za upravo ENA (École Nationale d’Administration) – cikel naprednih evropskih študij (cycle des hautes études européennes), trenutno pa je glavni urednik spletne strani Touteleurope.eu ter redno vodi razprave in konference o evropskih temah.
Prvo plenarno zasedanje novoizvoljenega Evropskega parlamenta bo julija. Po junijskih volitvah večina ostaja demokratično usmerjena, zaskrbljujoč pa je porast skrajno desničarskih in evroskeptičnih sil. Priča smo tudi vse večji priljubljenosti skrajno desničarskih strank med mlajšo generacijo, ki očitno ni imuna na ta gibanja. Čas je, da demokratične sile prevzamejo odgovornost, sodelujejo in pokažejo jasno zavezanost močni Evropi, kjer glas mladih šteje.
Prvo plenarno zasedanje novoizvoljenega Evropskega parlamenta bo julija. Po junijskih volitvah večina ostaja demokratično usmerjena, zaskrbljujoč pa je porast skrajno desničarskih in evroskeptičnih sil. Priča smo tudi vse večji priljubljenosti skrajno desničarskih strank med mlajšo generacijo, ki očitno ni imuna na ta gibanja. Čas je, da demokratične sile prevzamejo odgovornost, sodelujejo in pokažejo jasno zavezanost močni Evropi, kjer glas mladih šteje.
Vključevanje mladih v oblikovanje politik EU je nujno za odporno, trajnostno in v prihodnost usmerjeno Evropo. Okrepiti moramo naša prizadevanja za celovito upoštevanje stališč mladih pri sprejemanju zavez na ravni EU. Volitve ne bi smele biti edina priložnost, da se sliši glas mladih: EESO se zavzema za sistemske in stalne možnosti za to, da mladi predstavijo svoja stališča.
Ena od prednostnih nalog mojega mandata je, da se mladim, tudi tistim iz držav kandidatk, odprejo vrata EESO, ki je maja 2024 kot prva institucija EU za svoja politična priporočila uporabil oceno učinka z vidika mladih, tj. orodje, ki zagotavlja, da predlogi koristijo mladim. Z uporabo ocene učinka z vidika mladih pri naših mnenjih zagotavljamo, da se v politike vključi vidik mladih, da se upošteva vpliv na mlade in da ublažimo morebitne negativne učinke, ki bi jih lahko politike imele nanje.
Pred uvedbo ocene učinka z vidika mladih smo izvedli pilotni projekt, da bi ugotovili, kako bi to delovalo v praksi. Sodelovali smo z mladimi po vsej Evropi in zunaj nje, ki so se udeležili naših sej in pomagali pri pripravi mnenj. Njihova zavezanost, predanost, odlične ideje in strokovno znanje so bili navdihujoči. Objavljeno je bilo povabilo k oddaji prijave za uradno izvedbo ocene učinka EESO z vidika mladih, ki je bilo zaključeno 30. junija. Vsem predstavnikom mladih, ki so sodelovali v pilotnem projektu, in članom skupine EESO za mlade se želim zahvaliti za njihovo predanost pri izvajanju ocene učinka z vidika mladih.
EU mlade potrebuje, zato morajo institucije EU slediti temu zgledu, da se v Evropi prisluhne glasu mladih. Naslednji mesec se bo oblikoval Evropski parlament, jeseni se bo na nov mandat pripravila Evropska komisija, EESO pa bo še naprej spodbujal večje vlaganje v mlade: čas je za korak naprej.
Ob tej priložnosti se naj na začetku poletja toplo zahvalim vsem kolegom in kolegicam, ki so omogočili, da smo dosegli še en velik mejnik za naš Odbor.
Pripravništva mladim omogočajo, da se za namene usmerjanja in usposabljanja seznanijo s svetom dela. Po vsej Evropi so se precej razvila, tudi zahvaljujoč programu evropskega jamstva za mlade. Priporočilo Sveta o okviru za kakovost pripravništev iz leta 2014 je dalo državam članicam dragocene smernice za izvajanje tega instrumenta.
Pripravništva mladim omogočajo, da se za namene usmerjanja in usposabljanja seznanijo s svetom dela. Po vsej Evropi so se precej razvila, tudi zahvaljujoč programu evropskega jamstva za mlade. Priporočilo Sveta o okviru za kakovost pripravništev iz leta 2014 je dalo državam članicam dragocene smernice za izvajanje instrumenta.
Žal je sčasoma pri opravljanju pripravništev prihajalo do zlorab in izkrivljanj, večalo se je število primerov izkoriščanja mladih pripravnikov za nadomeščanje delavcev, kot poceni delovne sile, ki nima dostopa do ustreznih zaščitnih ukrepov in socialne zaščite.
Zato EESO podpira cilj Evropske komisije, da izboljša okvir za kakovost pripravništev po vsej Evropi, zlasti s krepitvijo vsebin učenja in usposabljanja ter z bojem proti zlorabi in nepravilni uporabi pripravništev.
Vendar predloga Komisije — posodobljeno priporočilo Sveta in direktiva — obravnavata le nekatera vprašanja in imata nekaj problematičnih vidikov:
nanašata se na vse oblike pripravništev, brez razlikovanj, in ne upoštevata ustrezno obstoječih razlik med različnimi vrstami pripravništev in njihovimi nameni ali različnimi uporabami v državah članicah;
ukrepi za preprečevanje zlorabe pripravništev na začetku dobavne verige niso predvideni, prav tako ni zavezujočih pravil za dvig standardov kakovosti;
v predlogu direktive je področje uporabe omejeno le na pripravnike, ki štejejo za delavce ali so v delovnem razmerju – kar se dogaja v manj kot polovici držav članic – torej omejuje obseg upravičencev, zato obstaja tveganje, da ne bo pričakovanih rezultatov.
Menim, da bi bilo treba za izboljšanje pripravništev najprej določiti minimalna merila kakovosti za vsako vrsto pripravništva, kar bi vnaprej omejilo njihovo uporabo. Ta merila bi morala vsebovati osnovne zaščitne ukrepe in močan poudarek na usposabljanju, pa tudi zaveze za preprečevanje vseh primerov zlorabe z ustreznimi ukrepi, vključno s krepitvijo sistema inšpekcijskih pregledov.
Čeprav na splošno ne moremo govoriti o plačah, saj pripravniki v večini primerov ne štejejo za delavce in pripravništvo večinoma poteka zunaj okvira zaposlitve, bi bilo treba pripravništvo narediti vsem dostopno. Pomembno bi bilo ukiniti neplačano pripravništvo z uvedbo obveznega nadomestila, ki ni določeno le na podlagi nalog in odgovornosti, ki jih zajema pripravništvo, temveč tudi na podlagi morebitnih stroškov, ki jih imajo s tem pripravniki.
Nazadnje bi bilo treba bolj upoštevati vlogo, ki jo lahko imajo socialni partnerji pri izvajanju uredbe na nacionalni ravni ter pri spremljanju in nadzoru uporabe tega instrumenta.
Rieke Smit, urednica portala Social News Daily/ #UseTheNews
Naša posebna gostja je Rieke Smit, mlada novinarka, ki dela v okviru #UseTheNews, pobude nemške tiskovne agencije DPA, ki se osredotoča na to, kako generacija Z uporablja novice, in si prizadeva za izboljšanje medijske pismenosti. Podatki kažejo, da novice zanimajo manj kot tretjino oseb, starih od 18 do 24 let, in da jih 23 % od teh prejme novice izključno iz TikToka, zato Rieke piše o tem, kako doseči generacijo Z ne le na TikToku, temveč tudi na drugih platformah družbenih medijev – in pri njih sprožiti zanimanje za pomembne novice, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje.
Rieke Smit, urednica portala Social News Daily/ #UseTheNews
Naša posebna gostja je Rieke Smit, mlada novinarka, ki dela v okviru #UseTheNews, pobude nemške tiskovne agencije DPA, ki se osredotoča na to, kako generacija Z uporablja novice, in si prizadeva za izboljšanje medijske pismenosti. Podatki kažejo, da novice zanimajo manj kot tretjino oseb, starih od 18 do 24 let, in da jih 23 % od teh prejme novice izključno iz TikToka, zato Rieke piše o tem, kako doseči generacijo Z ne le na TikToku, temveč tudi na drugih platformah družbenih medijev – in pri njih sprožiti zanimanje za pomembne novice, ki neposredno vplivajo na njihovo življenje.
Izgubljamo celo generacijo – vsaj tako se zdi. Generacije Z novice ne dosegajo več. Manj kot tretjina oseb, starih od 18 do 24 let, se zanima za novice. Pod 18. letom starosti je ta odstotek še višji.
Pojav na splošno ni nov. Vsi smo že slišali za utrujenost od novic in izogibanje novicam. Temu je treba dodati še vse večji pomen vplivnežev in platform, ki ponujajo kratke videoposnetke, kar poteka zlasti med mladimi, kot je bilo potrjeno v najnovejšem Poročilu o digitalnih novicah, ki ga je pripravil Reutersov inštitut za proučevanje novinarstva.
Mladi se vse manj zanimajo za novice, saj na platformah, kot je TikTok, težko najdejo zaupanja vredne novice, pa tudi zato, ker se ne zavedajo, da novice vplivajo na njihovo življenje. To je poudarjeno v eni od študij v okviru #UseTheNews, ki jo je opravilo 16-letno dekle in ki osvetljuje ta zaskrbljujoč trend. Pomembno vprašanje je: kako doseči generacijo TikTok?
Prvič, biti moramo na platformah, na katerih so tudi oni – z novicami, stališči in informacijami iz ozadja. Nato moramo mladim pokazati, zakaj je obveščenost tako pomembna za njihovo življenje. S tem pa tudi, kot po naključju, krepimo njihovo medijsko pismenost.
To je tudi cilj pobude #UseTheNews in uredniške ekipe Social News Daily, ki je letos razglasila „leto novic“, da bi z večjo pismenostjo na področju novic okrepila družbo, zlasti najstnike in mlade odrasle, ter demokracijo.
Social News Daily se tega loteva z novicami na TikToku, Instagramu in YouTubu. Novice v družbenih medijih? Kako to deluje? Z uporabo metod, ki so jih njihovi ustvarjalci razumeli mnogo prej kot mi: se ličiš, kuhaš ali greš na sprehod, obenem pa govoriš o resnih temah. To je prav to, kar počnemo pri Social News Daily, vendar z novicami.
Preskušamo se v prilagajanju na gledalske navade potrošnikov. Pomembne teme strnemo v 40-sekundne videoposnetke in vprašanje, zakaj je to pomembno za današnjo 16 let staro osebo.
Poleg tega uporabljamo klikolovko (angl. clickbait), čeprav se držimo novinarskih standardov. Zakaj? Na TikToku imate le dve sekundi časa, da nekomu zbudite pozornost. Če vaš videoposnetek v teh nekaj trenutkih ni dovolj zanimiv, ga nihče ne bo gledal. Zato začnemo s provokativnim vprašanjem ali nenavadnim dejstvom, ki pritegne pozornost in nanj lahko kliknemo, vendar pa odgovore damo šele na koncu videoposnetka. Ljudi tako zadržimo in nehote uporabljajo novinarske vsebine. Je to vse?
Ali je dovolj biti medijski portal v družbenih medijih? Kratek odgovor je ne. Potrebnih je več stikov med mladimi in novinarji. Okrepiti je treba zaupanje v medije in preglednost novinarstva. Treba je na primer spodbuditi učitelje k promociji medijskih kompetenc v šoli ali krepiti stike med šolo in uredniškimi pisarnami, kot to počnemo z našimi „projekti za zgled“ in „novičarskimi tabori“ v okviru #UseTheNews.
Uspešni bomo le, če bomo tam, kjer so mladi: v šolah, na festivalih, v družbenih medijih in če se bomo z njimi pogovarjali o lažnih novicah, medijih in njihovem pomenu. Le tako mogoče z novicami ponovno doseči generacijo Z.
Rieke kot urednica na delovnem mestu vsakodnevno spremlja uredniško delo Social News Daily (SND). Od leta 2021 je na različnih položajih pri #UseTheNews, trenutno je odgovorna za načrtovanje, usklajevanje in odobritev prispevkov SND. Po dodiplomskem in magistrskem študiju, osredotočenem na novinarstvo in humanitarno pomoč, je opravila pripravništvo na FUNKE Zentralredaktion.
#UseTheNews (UTN), pobuda nemške tiskovne agencije DPA, se posveča preučevanju medijskih kompetenc mladih. S pomočjo Inštituta za medijske raziskave v Leibnizu razvijajo inovativne oblike novic v laboratoriju za pismenost na področju novic in v redakciji za družbene novice . Poleg tega UTN pripravlja delavnice in gradivo za učitelje. Projekt podpirajo številni partnerji s področij medijev, izobraževanja in raziskav ter odbor skrbnikov, ki ga sestavljajo znane osebnosti iz medijev in politike.
Direktiva o pripravništvih in okrepljeni okvir za kakovost pripravništev
Dvajset let po pridružitvi Slovenije Evropski uniji je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v Ljubljani zbral politične voditelje in vodilne predstavnike civilne družbe, da bi obeležili to simbolično obletnico. Ob tem je poudaril temeljne koristi članstva v EU in ponovno potrdil, da je prihodnost regije Zahodnega Balkana v Evropski uniji.
Dvajset let po pridružitvi Slovenije Evropski uniji je Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) v Ljubljani zbral politične voditelje in vodilne predstavnike civilne družbe, da bi obeležili to simbolično obletnico. Ob tem je poudaril temeljne koristi članstva v EU in ponovno potrdil, da je prihodnost regije Zahodnega Balkana v Evropski uniji.
Na konferenci z naslovom Nadaljevanje zgodbe o uspehu širitve EU – koristi za Zahodni Balkan pred pristopom, ki jo je EESO organiziral v tesnem sodelovanju z Evropsko komisijo in Fundacijo za odprto družbo – Zahodni Balkan, so bile poudarjene potrebne reforme za napredek na pristopni poti, vključno s pomenom spoštovanja temeljnih vrednot EU.
Poleg predsednika Oliverja Röpkeja so se konference udeležili tudi slovenska ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, slovenski minister za delo Luka Mesec in generalna sekretarka Sveta za regionalno sodelovanje Majlinda Bregu.
Predsednik EESO Oliver Röpke je poudaril: „Zahodni Balkan sodi v EU; vse do tedaj naša družina v EU ne bo popolna. Lahko se zanesete na to, da bo EESO ohranil prizadevanja in septembra organiziral vrh civilne družbe o širitvi.“
Slovenska ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je dejala: „Verjamem, da v aktualnih geopolitičnih razmerah potrebujemo drug drugega bolj kot kdajkoli prej. Širitev EU je nujna. Za ta proces potrebujemo civilno družbo, nevladne organizacije, da vršijo pritisk na politiko in vlade, da se premika v smeri približevanja k EU.“
Slovenski minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je povedal: „Slovenija in države Zahodnega Balkana imajo dolgo skupno zgodovino. Naš skupen dom je Evropska unija, zato si bom skupaj s slovensko vlado prizadeval, da olajšamo pristop držav zahodnega Balkana k Evropski uniji.“ (mt)
